Takšnim sodiščem naj bi bili izpostavljeni le tujci. Gre za prvi tovrsten ukrep ZDA po koncu druge svetovne vojne. Bush za takšen ukaz ne potrebuje odobritve kongresa. Bush ugotavlja, da lahko mednarodni teroristi povzročijo množične umore, uničenje lastnine in poškodbe ter ogrozijo delovanje vladnih organov. Po predsednikovem mnenju je treba mednarodnim teroristom zaradi zaščite državljanov in uspešnega vodenja vojaških operacij soditi pred vojaškimi sodišči. V skladu z ukrepom se obsojenci ne morejo pritožiti, Bush pa ima pravico, da primer pregleda in morda pomilosti obsojenca.
Za ustanovitev takšnega sodišča naj bi obstajala izredna nujnost, podvrženi pa mu bodo vsi, ki niso ameriški državljani in za katere se ugotovi, da so ali so bili člani Al Kaide, da so izvajali ali sodelovali pri izvajanju terorističnih dejavnosti ter ščitili teroriste. Vse pristojnosti glede teh sodišč ima obrambni minister Donald Rumsfeld, s katerim morajo sodelovati vse druge vladne agencije. Zaprti teroristi se lahko tolažijo s tem, da jim Bushev ukaz omogoča humano ravnanje, hrano, vodo in pravico do molitve ter to, da ne bodo podvrženi rasnemu, spolnemu in verskemu razlikovanju. Vojaško sodišče obsodi z dvotretjinsko večino članov komisije ali senata, celoten postopek pa poteka v tajnosti.
Vrhovno sodišče ZDA je v času druge svetovne vojne razsodilo, da je sovražnik, ki se pretihotapi v ZDA zaradi vodenja vojne ali uničevanja življenj in lastnine, bojevnik, ki se mu lahko sodi pred vojaškim sodiščem. Ta razsodba naj bi Bushu dovoljevala ustanovitev vojaških sodišč, ki bodo po mnenju ameriških strokovnjakov predvsem namenjena sojenju vodilnih članov Al Kaide, na čelu z Osamo bin Ladnom.