Ameriški predsednik George Bush, ki je nenapovedano obiskal Irak, je po srečanju z ameriškimi generali in iraškimi voditelji izjavil, da bi lahko določeno število ameriških vojakov v Iraku poslali domov, če se bodo varnostne razmere v državi izboljšale. Ob tem pa ni povedal, kolikšno število vojakov bi lahko zapustilo Irak niti kdaj bi se to lahko zgodilo.
Bush, ki ga v Iraku spremljata obrambni minister Robert Gates in državna sekretarka Condoleezza Rice, je slednje povedal po srečanju s poveljnikom ameriških sil v Iraku, generalom Davidom Petraeusom in ameriškim veleposlanikom Ryanom Crockerjem, ki bosta prihodnji teden v kongresu predstavila težko pričakovano poročilo o stanju v Iraku.
"General David Petraeus in veleposlanik Ryan Crocker sta mi povedala, da bo mogoče zagotavljati enako varnost z manjšim številom ameriškim sil, če se bo uspeh, kot ga beležimo trenutno, nadaljeval," je povedal Bush. Ameriški predsednik je svoje vtise o obisku v Iraku podal v puščavskem oporišču na zahodu Iraka, okoli 190 kilometrov zahodno od Bagdada.
Ameriški kongres pa je Bush pozval, naj počaka na poročilo Crockerja in Petraeusa 15. septembra, preden bodo presojali o njegovi odločitvi o napotitvi dodatnih 30.000 vojakov v Irak. "Člane obeh strank v kongresu pozivam, naj jima prisluhnejo," je dejal. "Ne bi smeli na hitro sprejemati zaključkov pred poročanjem generala in veleposlanika," je dodal.
Ameriški predsednik se je sestal tudi z iraškim premierom Nurijem al Malikijem in drugimi iraškimi vladnimi predstavniki. Iraško vlado je pozval, naj ustrezno odgovori na napredek v iraški pokrajini al Anbar, kjer je nasilje močno upadlo, potem ko so se sunitski plemenski voditelji in nekdanji uporniki združili z ameriškimi silami v lovu za pripadniki Al Kaide in drugimi skrajneži. Bush se je srečal tudi s sunitskimi plemenskimi šejki in člani uprave al Anbarja.
Umik britanskih sil
Umik britanskih vojakov iz vojaške baze v iraškem mestu Basra je pomemben korak k predaji kontrole nad provinco v iraške roke. 550 vojakov je nadzor nad kompleksom predsedniške palače strmoglavljenega iraškega voditelja Sadama Huseina predalo iraškim silam in se tako pridružilo kakim 5000 vojakom v zadnjem oporišču britanskih sil blizu letališča Basre. Odločitev o umiku vojakov lahko omogoči tudi dokončen umik vseh britanskih sil iz celotnega Iraka. Generalmajor Mohan al-Firaiji je potrdil, da so britanske sile zaključile umik vojakov in osebja iz predsedniške palače v Basri in prepustile nadzor nad področjem iraški vojski.
Predstavnik britanske vojske pred zaključkom operacije ni želel dajati informacij o umiku, so pa prebivalci mesta dejali, da so opazili premike vojaških vozil iz okolice palače in umik helikopterjev. V sporočilu za javnost je britanski obrambni minister dejal, da je umik iz predsedniške palače v Basri bil vseskozi njihov namen.
Z umikom vojakov Velika Britanija nadaljuje z dejavnostmi za popolno predajo nadzora iraškim silam na jugu Iraka, potem ko so jim že predale nadzor nad tremi provincami, ostaja pa jim še ena. "Britanske sile bodo delovale iz oporišča na letališču Basre. Še naprej bodo skrbele za varnostne razmere v Basri, dokler teh nalog ne bodo predale iraškim silam, kar pričakujemo jeseni," so še sporočilo z britanskega obrambnega ministrstva.
General Farhad pa je dodal, da bo iraška vojska nadzirala predsedniško palačo, dokler iraški premier Nuri al Maliki ne bo odločil o njeni usodi.
Britanski premier Gordon Brown je pred nekaj dnevi zavrnil pozive za pripravo urnika umika britanskih sil iz Iraka. Poudaril je, da bo Velika Britanija izpolnila svoje dolžnosti do iraškega ljudstva in do Združenih narodov. V javno objavljenem pismu je Brown dejal, da ima Velika Britanija "še vedno zelo pomembno delo v Iraku“.
"Prepričan sem, da mora naša politika do Iraka sloneti na načelu izpolnjevanja naših obveznosti do iraške vlade in ljudstva ter do ZN," je zapisal Brown. Kot je pojasnil, prav zato nasprotuje pristopu, ki bi vključeval predhodno določen urnik umika. Ta bi namreč spodkopal britanske mednarodne obveznosti, kot tudi oviral britanske oborožene sile pri izpolnjevanju njihovih nalog in povečal njihovo ogroženost.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.