Poročilo je bilo objavljeno in tudi poslano na sedež Združenih narodov v New York v času, ko so predstavniki Evropske unije simbolično ratificirali Kjotski protokol o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Bush je po pritisku različnih industrijskih lobijev že lani odpovedal ameriško podporo Kjotskemu protokolu in zatrdil, da ni znanstvenih dokazov, ki bi potrjevali povezanost sprememb v okolju s segrevanjem ozračja kot posledico sproščanja velikih količin ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov. Letos so ga tako postavili na laž lastni znanstveniki in v poročilu, ki ga je naročila administracija, potrdili tisto, v kar verjame preostali znanstveni in laični svet.
Medtem ko je poročilo Ameriške agencije za zaščito okolja (EPA) presenetilo in razveselilo okoljevarstvenike v ZDA, ti ostajajo zaskrbljeni, ker administracija ne predlaga nobenih koristnih ukrepov za izboljšanje položaja. Bush vztraja pri odločitvi, da bo negativne učinke na okolje mogoče najučinkoviteje zmanjšati s prostovoljnimi ukrepi industrije. Bush je odstopil od Kjotskega protokola, ker meni, da bo izpolnjevanje določil povzročilo gospodarsko katastrofo v ZDA, še posebej zato, ker protokol ne predvideva zmanjšanja emisij v nerazvitih državah, med katere sodita tudi Kitajska in Indija. Ameriška industrija naj bi bila s Kjotskim protokolom hudo oškodovana, ker bi zaradi obveznega prilagajanja tehnologije zrasli proizvodni stroški. Poročilo EPA zato še vedno vztraja pri prostovoljnih ukrepih industrije. Nekatere naprednejše zvezne države sicer sprejemajo lastno zakonodajo v skladu s Kjotskim protokolom, vendar to pomeni le to, da se bo umazana industrija selila v tiste države, ki zaupajo predsednikovim besedam.
Poročilo EPA priznava, da je segrevanje ozračja "najverjetneje" in "večinoma" posledica človekovih aktivnosti, kot je izgorevanje fosilnih goriv, vendar obenem ne izključuje možnosti, da gre pri tem tudi za povsem naravne spremembe. Kljub dvomom pa poročilo EPA navaja dovolj zaskrbljujoče podatke. Do konca tega stoletja se bo morska gladina ob vzhodni obali ZDA dvignila za pol metra. Po mnenju naravovarstvenikov bo segrevanje ozračja dokončalo delo teroristov 11. septembra, saj naj bi naraščanje vodne gladine potopilo precejšen del južnega dela Manhattna, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra.
Po ocenah EPA bodo ZDA, ki so že danes največji proizvajalec toplogrednih plinov, emisijo do leta 2020 povečale za 43 odstotkov. Velika mesta bodo pogosteje prizadeta z vročinskimi vali, pogosteje bo prihajalo do hudih neviht, zahod ZDA bo trpel zaradi pomanjkanja pitne vode, topili se bodo ledeniki v gorah. Območje velikih jezer na ameriško-kanadski meji bo posebej prizadeto, ker bo upadla gladina jezer, zaradi česar bo spet prišlo do pomanjkanja pitne vode. Izginilo bo več otočkov ob atlantski obali, določene rastlinske vrste ne bodo več uspevale, kar bo vplivalo na določene industrijske veje, povprečne temperature zraka pa bodo zrasle za tri stopinje Celzija.
Predstavniki energetske industrije, ki so lani za Bushevo predvolilno kampanjo namenili velike vsote denarja, pravijo, da je poročilo nerealno in da znanstveniki v resnici sploh ne vedo, kaj povzroča segrevanje ozračja. Bush je v skladu s tem kongres zaprosil za približno 4,5 milijarde dolarjev za dodatne raziskave in iskanje novih tehnoloških rešitev. V senatu sicer pripravljajo zakon, ki bo od industrije zahteval obvezno zmanjšanje emisije toplogrednih plinov. Njegov avtor je predsednik odbora za okolje in nekdanji republikanec, od lani pa neodvisni senator iz Vermonta, James Jeffords. Vprašanji segrevanja ozračja in onesnaževanja okolja pa s poročilom EPA dobivata nov pomen pred jesenskimi kongresnimi volitvami.
