Na podlagi ankete, ki jo je Gallupov inštitut opravil za televizijo CNN in časnik USA Today, 50 odstotkov vprašanih meni, da je Bush dobro utemeljil razloge za vojaški napad na Irak. Tudi po anketi televizije CBS so Američani razdeljeni, saj jih polovica podpira vojno, polovica pa se zavzema za nadaljevanje mednarodnih inšpekcij v Iraku.
Rezultati ankete televizije ABC so bili do Busha nekoliko prizanesljivejši, saj so pokazali, da 60 odstotkov Američanov podpira vojno z Irakom, vendar le ob mednarodni podpori. Če bi bili Združeni narodi proti, potem bi vojno podprlo le 46 odstotkov vprašanih.
Po Gallupovi anketi 49 odstotkov Američanov sicer meni, da bo Bushev načrt za okrevanje gospodarstva s 674 milijardami dolarjev dodatnih davčnih olajšav uspešen, 43 odstotkov pa jih meni, da ne bo. Malce slabše za Busha predstavlja dejstvo, da so ankete zajele tiste ljudi, ki so gledali govor pred kongresom, kar pomeni, da je bilo med njimi največ republikancev.
Evropski tisk o Bushevem govoru
Evropski tisk se je na sredin govor ameriškega predsednika Georgea Busha o položaju v državi pred ameriškim kongresom odzval različno. Švicarski Neue Züricher Zeitung opozarja, da se je Bush poleg koraka naprej v krizi v Iraku, bolj posvetil tudi ameriškemu gospodarstvu. Govor ni bil vojna napoved, je pa bil korak naprej v načrtni izgradnji bojne fronte proti Iraku. Nagovor pomeni tudi pomemben signal za premik teže ameriške politike na notranje zadeve in gospodarstvo. Sin predsednika "zalivske vojne" želi očitno postati tudi mož notranje politike.
Španski El Pais opozarja, da so se na Bushev govor odzvali tudi finančni trgi po vsem svetu. Ameriški predsednik je s svojim govorom postavil ZDA in ves svet v vojno stanje. Sporočilo je bilo jasno in razumeli so ga vsi finančni trgi in državljani po vsem svetu: Sadam Husein je zamudil svojo zadnjo možnost. Nihče več ne dvomi, da Irak ne bi razpolagal z orožjem za množično uničevanje. Toda napoved ZDA, da bo objavila več informacij o Iraku še ne pomeni, da imajo jasne dokaze. Obstajajo samo indici, ki pa še ne opravičujejo začetka vojne.
Italijanski Il Messaggero pa piše, da Bush postavlja ultimat, za katerega nihče ne ve, kdaj se izteče. V primeru vojne v Iraku ameriški predsednik skoraj vsak dan reče, da se bo čas kmalu iztekel, toda nihče ne ve, kdaj bo do tega res prišlo. Verjetno gre za psihološki pritisk na iraškega diktatorja, da bi sam zbežal iz države.
