Ameriški predsednik George Bush se je v ponedeljek izognil odgovoru na novinarsko vprašanje, ali ne misli, da Američanom pojasnilo glede iraškega orožja za množično uničevanje dolguje pred novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Vztrajal je pri trditvah, da je bil nekdanji iraški diktator Sadam Husein nevaren človek z nevarnimi nameni. Bush je z novinarji govoril po objavi predloga proračuna za leto 2005, kasneje pa se je srečal tudi z nekdanjim vodjo inšpektorjev CIA Davidom Kayjem, ki je v Iraku pol leta iskal kemično, biološko in jedrsko orožje, pretekli teden pa je odstopil in priznal, da niso našli orožja in ga najverjetneje tudi ne bodo. Podrobnosti njunega pogovora niso znane, ker se Kay kasneje ni pogovarjal z novinarji, tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClelan pa je dejal le, da so bili pogovori konstruktivni.
Po McClelanovih besedah sta imela Kay in Bush kosilo, na katerem je Kay predsedniku predstavil izkušnje iz Iraka. Bush v ponedeljkovi napovedi, da bo ustanovil neodvisno preiskovalno dvostrankarsko komisijo ni uporabil besede zmota. Govoril je o tem, da bo komisija analizirala, kje trenutno so ZDA v vojni proti terorizmu in kaj se lahko stori bolje. Predmet preiskave komisije bo torej zelo širok in bo, kot kaže, odvzel nekaj ostrine kritikam na račun CIA.
Kay je skupaj z demokratskimi in republikanskimi senatorji krivdo za pretiravanje z iraško nevarnostjo pripisal izključno na obveščevalcem in Busha so množično pozvali, naj odstavi direktorja CIA Georgea Teneta. Tega doslej ni storil. Liberalni komentatorji so prepričani, da zato, ker se boji maščevanja, saj bi lahko Tenet in njegovi agenti potrdili vesti, da je podpredsednik ZDA Dick Cheney na sedežu CIA od analitikov zahteval poročila, ki bodo dovolj napihnila iraško grožnjo.
Napoved Bele hiše, da bo Bush komisijo ustanovil s predsedniškim ukazom, so kritizirali demokrati, ki opozarjajo, da bo Bush tako ohranil popoln nadzor nad članstvom in delom komisije. Taka preiskava po mnenju nekaterih demokratov ni vredna zapravljanja časa.
Powell dvomi o odločitvi za napad na Irak
Ameriški državni sekretar Colin Powell je za torkovo izdajo časnika Washington Post povedal, da ne ve, ali bi pozval k napadu na Irak, če bi mu povedali, da ni dokazov o iraških zalogah prepovedanega orožja. "Ne vem, saj je bila zaloga orožja tista, ki je predstavljala zadnji končni element," je glede grožnje, ki jo predstavlja iraški režim za regijo in svet, dejal Powell.
Kot je poudaril, je nekdanji iraški voditelj želel pridobiti orožje za množično uničevanje, tudi če ga ni imel. Trditve ameriških oblasti, da je Bagdad že razpolagal s kemičnim, biološkim in jedrskih orožjem, pa so samo še pospešile nujnost vojne v Iraku, je dejal Powell.
Halliburton že drugič ujet pri poneverbah
Časopis Wall Street Journal je v ponedeljek pisal, da so revizorji Pentagona spet ujeli nekdanje podjetje podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja Halliburton pri poneverbah v zvezi s posli za ameriško vojsko v Perzijskem zalivu. Halliburtonova hčerinska družba Kellogg Brown & Root (KBR), ki je brez razpisa dobila posle pri obnovi Iraka in oskrbi ameriške vojske, naj bi tokrat za najmanj 16 milijonov dolarjev napihnila račun za prehrano vojakov. Podjetje Halliburton bo ameriškemu obrambnemu ministrstvu tako moralo vrniti 27,4 milijona dolarjev.
Revizorji Pentagona so ugotovili, da je izvirni greh pri podjetju iz Savdske Arabije, ki je kot podizvajalec KBR dobavljal hrano za ameriško vojaško bazo Arifjan nedaleč od kuvajtske prestolnice. Samo julija lani naj bi na primer to podjetje vojakom postreglo s 14.000 obroki hrane, izstavilo pa je račun za 42.000 obrokov, s čimer je imelo čisti dobiček v višini 3,5 milijona dolarjev. Pentagon je zato razširil preiskavo dobave obrokov hrane v okrog 50 vojaških menz v Kuvajtu in Iraku.
KBR in Halliburton tudi tokrat odločno zanikata kakršnekoli namerne prekrške in zagotavljata, da popolnoma sodelujeta s preiskavo.
