Ameriški predsednik George Bush je v sobotnem radijskem nagovoru izrazil pripravljenost na sodelovanje s kongresnimi demokrati pri uresničevanju njegove politične agende, voditeljica demokratske manjšine v predstavniškem domu Nancy Pelosi iz Kalifornije pa je prav tako v radijskem nagovoru izrazila enako pripravljenost.
Povolilna pomiritev se bo po vsej verjetnosti končala pri besedah. Pelosijeva je namreč napovedala, da obstajajo določene teme, kjer demokrati ne bodo popuščali.
ZDA razdeljene na dva tabora
Ameriški predsednik je po zmagi leta 2000 podobno napovedoval pripravljenost na sodelovanje, še pred tem pa je bilo med kampanjo njegovo glavno geslo, da ne bo delil, ampak združeval.
ZDA so danes enako razdeljene na dva pola, kot so bile leta 2000, pri čemer Bush letos sploh ni posebej omenjal vloge združitelja. Pelosijeva ga je skušala spomniti na to in je povedala, da upa, da bo sedaj v drugem mandatu izpolnil obljubo iz prvega mandata. Bush meni, da glede zunanje politike ne bo sporov, ker se tudi demokrati zavedajo potrebe po preganjanju teroristov, težje delo pa pričakuje na domačem področju.
Demokrati bodo morali popustiti
Demokrati ga sicer ne bodo pustili pri miru glede Iraka, doma pa se mu bodo postavili po robu pri imenovanju sodnikov. Pri nekaterih temah, ki ne bodo tako odmevne, bodo morali popuščati, ker si nalepke obstrukcionistov po vsej sili pred kongresnimi volitvami leta 2006 ne bodo smeli privoščiti. Omejevanje odškodninskih tožb proti zdravnikom in drugim, kar je Bush v soboto izpostavil kot eno najpomembnejših nalog, bo najverjetneje uspevalo brez večjih težav, globlji prepiri pa bodo pri reformi pokojninskega sistema. Bush si želi, da bi lahko današnji delavci vlagali del denarja na borzo, namesto v zvezni pokojninski sklad, kar demokrati opredeljujejo za privatizacijo pokojninskega sistema in napovedujejo opozicijo.
Kaj bo Kerry počel v prihodnje?
Po dramatičnem porazu na letošnjih predsedniških volitvah se bo moral demokratski senator John Kerry odločiti glede svoje politične prihodnosti. V zveznem senatu bo sicer ostal do konca leta 2008, tako da mu za službo ne bo potrebno skrbeti, odločiti pa se bo moral, ali se bo umaknil v ozadje ali pa bo skušal ohraniti vodilno mesto in postati glas opozicije.
Odmevnejša vloga bi bila najboljša naložba
Kerryju svetovalci svetujejo, naj si najde odmevnejšo vlogo v senatu in postane kvalificiran kritik Busheve zunanje politike. To delo je sicer odlično opravljal v nastopih na televiziji, vse dokler se ni odločil za predsedniško kandidaturo, ki mu je zapletala jezik, o čemer se je lahko prepričal ves svet.
Zanimivo, da je bil med prvimi, ki so Kerryju po volitvah kljub porazu sneli klobuk, nekdanji republikanski speaker predstavniškega doma Newt Gingrich. Gingrich je ocenil, da se je Kerry izredno dobro odrezal, glede na to, da je kandidiral proti predsedniku v času vojne in po terorističnih napadih 11. septembra 2001, kakor tudi glede na njegovo poreklo.
Ponovne kandidature ne bo
Demokratska stranka mu sicer zagotovo več ne bo pustila kandidirati za predsednika leta 2008, ker bodo notranja prerivanja potisnila na površje nove kandidate, ki najverjetneje ne bodo več iz obalnih držav. Kampanja republikanca Georgea Busha je namreč Kerryja uspešno obarvala kot liberalca iz liberalnega Massachusettsa, kjer sodniki dovoljujejo poroke med homoseksualci, kar je bilo za notranjost ZDA menda preveč.
"Ugled" bolj pomemben od "znanja"
Ustreznejši kandidat za predsednika bi naj zato prišel iz držav, ki jim elita z zahodne ali vzhodne obale zaničljivo pravi "države preleta". To pomeni ozemlje in ljudstvo s svojstvenim načinom razmišljanja in vrednotami, ki ga preletijo z letalom na poti iz Los Angelesa do New Yorka. Demokrati sedaj poglobljeno razmišljajo o tem, da se pozanimajo, kaj v resnici deluje pri teh ljudeh, nekateri novinarji imenitnejših časopisov na vzhodu pa se celo posmehujejo, da bo potrebno v osrčju Amerike ustanoviti "tuja" dopisništva.
Bo Hillary Clinton naslednja?
Republikanci se sicer že odkrito veselijo, da si bodo demokrati leta 2008 za predsedniško kandidatko izbrali newyorško senatorko Hillary Clinton, ki bo lahko ponovno mobilizirala republikansko bazo, ker se bo v štirih letih težko otresla neupravičenega slovesa skrajne liberalke z vzhoda. V vrsto se bosta sicer zanesljivo postavila tudi letošnji podpredsedniški kandidat John Edwards in odvisno od smeri gibanja demokratske stranke verjetno tudi nekdanji guverner Vermonta Howard Dean.
Premik na levo bi pomenil poraz
Amerika je politično sredinska in bolj desna kot leva, kar je pokazal tudi letošnji rezultat neodvisnega kandidata Ralpha Naderja, ki je s svojim programom splošnega zdravstvenega zavarovanja in boja proti korporacijam osvojil skupaj le 200.000 glasov. Guverner Virginije Mark Warner je opozoril, da bi bil premik na levo k stari demokratski bazi recept za poraz. Drugi spet menijo, da je za poraz kriv prav pomik stranke v sredino, kjer so pohlevno sledili republikancem, namesto, da bi gradili na lastnih idejah z lastno politično bazo.
Ameriški demokrati razglabljajo o "krivdi" homoseksualcev za poraz na volitvah
Po volilnem porazu demokratskega kandidata Kerryja je ameriške demokrate zajela poplava razmišljanj o tem, kaj je šlo narobe. Ena od tem, ki se pojavlja, je vprašanje homoseksualnih porok. Čeprav jih Kerry ni zagovarjal, pa nekateri politiki menijo, da je dobil republikanec George Bush veliko podporo krščanske desnice in drugih Američanov iz tako imenovanega osrčja ZDA, ker so zagovorniki pravic homoseksualcev zagnali prevelik cirkus z nezakonitimi porokami v San Franciscu in po nekaterih drugih manjših krajih.
Večina je še vedno "homofobična"
Kar 11 ameriških držav je imelo na volilni dan referendume o prepovedi homoseksualnih porok in prav vsi so gladko uspeli. Okrog 20 odstotkov ameriških volivcev je na prvo mesto med pomembnimi temami navedlo "moralne vrednote", celo pred gospodarstvom in varnostjo. Poroke med moškim in žensko v ZDA niso med najbolj trdnimi zvezami na svetu, vendar pa je republikanska kampanja uspela prodreti z namigom, da bi bile poroke med homoseksualci konec tradicionalnih družinskih vrednot.
