Uvodni dan razprav splošne razprave 61. Generalne skupščine Združenih narodov (GS ZN) je po medijski pozornosti minil v znamenju besednega dvoboja na daljavo med ameriškim in iranskim predsednikom, večina nastopajočih predsednikov in kronanih glav pa je poleg vseh ostalih tekočih tem omenjala razvojna vprašanja in krizo v Darfurju. Svoj zadnji govor je opravil generalni sekretar ZN Kofi Annan. Pred palačo ZN pa so potekali protesti.
Anan: Pogrešal bom svoje delo
Annan je na kosilu za voditelje delegacij sedel ob Bushu s katerim sta izmenjala zdravici z medsebojnimi zahvalami za gostoljubje. "Moj cilj je bil, da bodo ZN sprejeli potrebo po spremembah za boljše delo in kot v vsaki družini, tudi v družini narodov dogovor ni bil vedno lahek," je dejal Annan. Bush pa je izrazil hvaležnost, da je bil človek, kot je Annan, pripravljen deset let služiti pravici in miru.
Annan je po svojem nastopu v GS požel glasen poslovilni aplavz od delegatov po govoru, v katerem je med drugim poudaril, da je s potrditvijo načela o odgovornosti za zaščito na lanskoletnem vrhu varnost držav postala neločljiva od prebivalstva, ter da so države služabnice svojih prebivalcev in ne obratno. Na koncu je dejal, da bo pogrešal svoje delo, čeprav jim je ob "velikih skalah, ki so jih spravili na vrh hriba, nekaj tudi zgrmelo nazaj v dolino".
Protesti proti Bushu in Ahmedinežadu
Nasprotja med ZDA in Iranom so na ulicah New Yorka simbolizirali tudi protesti, saj sta bila dva največja protesta namenjena Georgeu Bushu z nekaj tisoč udeleženci in Mahmudu Ahmedinežadu z nekaj sto udeleženci. Policija je aretirala okoli 50 ljudi, večinoma nasprotnikov Busha. Oba voditelja sta se skozi dan temeljito izogibala drug drugemu in Ahmadinežad se je celo odpovedal kosilu, ki ga je za voditelje delegacij še zadnjič vodil Kofi Annan, domnevno zaradi tega, ker je bil na mizah tudi alkohol.
Potem ko je Bush zjutraj bral levitve Iranu, Siriji, terorističnim in drugim organizacijam, je Ahmadinežad zvečer ostro napadel ZDA, Veliko Britanijo in Izrael. ZDA so prepričane, da si Iran prizadeva izdelati jedrsko orožje in želijo sankcije, če Iran ne prekine z jedrskimi dejavnostmi, vendar pa je Bush v ponedeljek izgubil pomembnega zaveznika, saj je francoski predsednik Jacques Chirac v pogovorih za medije izrazil nasprotovanje sankcijam.
Ahmadinežad je zatrjeval, da so njihove jedrske dejavnosti pregledne in pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da si ne želijo jedrskih bomb, kot nekatere države, ki jih imajo in so jih že uporabile proti človeštvu. Kritiziral je uporabo VS ZN kot orodje prisile v rokah ZDA in Velike Britanije in se vprašal, kam se lahko države, ki jih takšni napadejo, sploh obrnejo za pravico. Glede Iraka je dejal, da "okupatorji" niso sposobni vzpostaviti reda, zaradi česar vsak dan umre na stotine ljudi. ZDA je obtožil, da iz iraških zaporov izpuščajo teroriste in da povečevanje sovražnosti v Iraku služi kot izgovor za nadaljevanje prisotnosti tujih sil v državi. Ahmadinežad je govoril tudi o Izraelu, ki ga je opredelil le kot "režim" in opozarjal na trpljenje Palestincev.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.