Ameriški predsednik George Bush je zagotovil, da bo pred morebitno akcijo proti iraškemu voditelju Sadamu Huseinu iskal podporo ameriškega kongresa. Bush je pred odločitvijo o načrtih v zvezi z Irakom sicer začel z obširno diplomatsko iniciativo proti Iraku. "Sadam Husein predstavlja resno grožnjo. Je pomemben problem, za katerega mora država poskrbeti," je dejal Bush po srečanju z vodilnimi ameriškimi kongresniki v Beli hiši.
Kot je povedal Bush, bo ob primernem času njegova administracija zaprosila kongres za odobritev korakov, ki so potrebni za spopad s to grožnjo. Na vprašanje, če to pomeni, da ima kongres pravico do veta, pa je Bush odvrnil, da je prepričan, da bo lahko sodeloval s kongresniki.
Bush, ki se je vrnil z enomesečnega dopusta na ranču v Crawfordu v Teksasu, je napovedal vrsto posvetovanj s člani kongresa in ameriškimi zavezniki v iskanju podpore proti iraškemu voditelju Sadamu Huseinu. V soboto se bo tako srečal z britanskim premierom Tonyjem Blairom v poletni rezidenci v Camp Davidu, prihodnji teden pa se bo po telefonu pogovarjal tudi s predsedniki Kitajske, Rusije in Francije. Tako bi se Bush pred svojim govorom v Združenih narodih naslednji teden pogovarjal z vsemi stalnimi članicami Varnostnega sveta.
S senatorji naj bi se o vprašanju Iraka pogovarjal tudi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld, je sporočil vodja demokratske večine v senatu Tom Daschle. Obstajajo pa tudi mnenja, da bo ameriški predsednik ameriške namere glede Iraka razglasil 12. septembra v Generalni skupščini Združenih narodov.
Powell napovedal Bushevo odločitev glede Iraka
Ameriški predsednik George Bush bo morda že naslednji teden svet obvestil o morebitnih vojaških načrtih v Iraku. "Predsednik bo pojasnil ameriško stališče, in sicer v bližnji prihodnosti," je ameriški državni sekretar Powell v torek po lokalnem času povedal novinarjem na letalu, s katerim je potoval na vrh o trajnostnem razvoju v Johannesburgu. "Počitnice so minile, naši evropski kolegi so spet na delu in Generalna skupščina ZN bo zasedala naslednji teden. Videli bomo, da bo predsednik povlekel skupaj vse niti," je dejal Powell, pri tem pa poudaril, da doslej ni padla še nobena odločitev.
Powell je tudi priznal, da znotraj administracije obstajajo različna mnenja glede ravnanja v zvezi z Irakom. "Vidim veliko razlik, nekatere so prave, nekatere domnevne in nekatere pretirane," je dejal Powell. "To je resna zadeva in o tem resno razpravljamo," je dejal Powell. Vsi delamo trdo, da bi zagotovili, da predsednik sliši vsa različna mnenja, ki obstajajo v administraciji, tako da bo lahko sprejel najboljšo odločitev, je še povedal ameriški državni sekretar.
Predsedujoči EU, danski premier Rasmussen, zagovarja dialog
O enostranskem ukrepanju ZDA v Iraku se je z vodjo ameriške diplomacije Powellom ob robu vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu pogovarjal danski premier Anders Fogh Rasmussen. Rasmussen, čigar država trenutno predseduje EU, je ponovil stališče unije, da bi morali ukrepe glede režima v Bagdadu določiti v okviru ZN.
"Ni dvoma, da Sadam Husein predstavlja problem, vendar pa Washington z njim ne bi smel obračunavati sam," je dejal Rasmussen. Kot je pojasnil, so se "ZDA in EU tudi sporazumele glede dejstva, da je potrebno okrepiti prizadevanja za vrnitev inšpektorjev ZN za razorožitev v Irak". Za zdaj pa je še prehitro govoriti, kaj se bo zgodilo, če bo Irak zavrnil zahteve Varnostnega sveta ZN, je še dejal danski premier.
Blair ponovil resnost groženj
Medtem je britanski premier Tony Blair poudaril, da se mora mednarodna skupnost spopasti z resno grožnjo, ki jo predstavlja Irak. V angleškem Sedgefieldu je dejal, da Sadam Husein še naprej poskuša razviti orožje za množično uničevanje in tako predstavlja resno grožnjo Bližnjemu vzhodu in vsemu svetu.
Napovedal je, da bodo v naslednjih tednih predložili dokaze proti Iraku, in dejal, da mora Sadamov režim spremeniti svojo politiko, ali pa se bo zamenjal.
Državni sekretar na britanskem zunanjem ministrstvu Mike O'Brien je poudaril, da Sadam Husein po mnenju Londona razvija jedrsko orožje in že poseduje kemično ter biološko orožje.
Inšpektorji morajo v Irak
Tudi Evropski parlament je pozval Irak, naj takoj in brezpogojno sprejme inšpektorje za nadzor nad orožjem za množično uničevanje ter naj začne izvajati tudi vse druge zahteve ZN. Večina evropskih poslancev je morebitnemu vojaškemu posredovanju v Iraku nasprotovala, ostali pa so bili do predloga zelo zadržani.
Poslanci so še dodali, da bi bila akcija v Iraku možna le ob podpori ZN. Enostransko ameriško posredovanje pa bi imelo pogubne posledice, so opozarjali evropski poslanci.
Solana in Ivanov proti vojaškim posegom
Medtem je visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana opozoril ZDA pred napadom na Irak. "Mislimo, da bi bila velika napaka, če bi takšno vojaško operacijo izvedli na lastno pest," je menil Solana v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Berliner Zeitung. "Za preostali svet bi bilo prav gotovo slabo, verjetno pa tudi za ZDA same. Zato Američanom jasno povemo: Misel, da je Srednji vzhod možno spraviti v red z vojaškimi sredstvi, je slaba," je še pojasnil Solana.
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je pred tem v ponedeljek opozoril, da bi uporaba sile proti Iraku destabilizirala celotno območje. To je dejal po srečanju z iraškim zunanjim ministrom Nadžijem Sabrijem v Moskvi. Sabri se je odpravil na diplomatsko pot v Moskvo in druge evropske prestolnice, da bi posamezne države prepričal, naj ne podprejo ameriškega posega proti Iraku.
ZDA svarijo Nemčijo
Nemški kancler Gerhard Schröder je v pogovoru za nemški časnik Rheinischen Post izrazil pričakovanje, da se bodo ZDA posvetovale tudi o tem, če sploh bodo izvedli napad na Irak. Nemški kancler je tudi poudaril, da zavrača nemško udeležbo pri vojaškem posredovanju v Iraku, celo v okviru mandata ZN.
Ameriški veleposlanik v Nemčiji Daniel Coats pa je spričo vse večjega nasprotovanja Nemčije napadu na Irak opozoril na poslabšanje odnosov med Nemčijo in ZDA. Po besedah Coatsa Nemčiji z njenim stališčem do ameriškega napada na Irak ne grozi le poslabšanje odnosov z ZDA, temveč tudi osamitev znotraj EU. "Trenutna politika nemške vlade odtujuje Nemčijo od glavne usmeritve mnenj znotraj EU," je dejal Coats.
Različne razlage podpore za napad
Kot je pokazala javnomnenjska raziskava, ki so jo v torek objavili v Washingtonu, naj bi kar 60 odstotkov Evropejcev podpiralo napad na Irak pod pogojem, da bodo ZDA dobile podporo ZN in zaveznikov. Avtorja študije German Marshall Fund of the United States (GMF) in Chicago Council on Foreign Relations sta pri tem pojasnila, da je javno mnenje glede Iraka na obeh straneh Atlantika zelo podobno, saj obe strani nasprotujeta "razvijanju orožja za množično uničevanje v Iraku, ki predstavlja veliko mednarodno grožnjo".
Medtem je nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung v sredini izjavi objavil raziskavo, da posegu v Iraku nasprotuje kar 70 odstotkov Britancev. Le nekaj več kot 40 odstotkov jih je naklonjenih vojaški akciji, a le, če bi jo odobrili tudi ZN.
Ameriška mornarica pa naj bi pred kratkim najela še eno veliko tovorno ladjo za prevoz tankov in težkega orožja v Perzijski zaliv. To je že tretja pošiljka ameriškega orožja in vojaške opreme s komercialnimi ladjami v zadnjem mesecu dni.
