Britanski premier Tony Blair je odpotoval v ZDA, kjer se bo z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Camp Davidu pogovarjal o morebitni vojaški operaciji v Iraku. Blair je sicer že pred časom ZDA obljubil podporo v primeru vojaškega napada na Irak.
Britanski premier Tony Blair je pred odhodom v ZDA ocenil, da bi bil učinkoviti nadzor iraške oborožitve "bistvenega pomena". Ob tem je poudaril, da ne ve, kolikšna so po odhodu mednarodnih inšpektorjev Združenih narodov za nadzor orožja iz Iraka leta 1998 dejansko bila iraška prizadevanja, da bi obnovili vojaško industrijo.
Po Blairovih besedah "grožnja dejansko obstaja, zato je bistveno vzpostaviti takšen nadzor iraške oborožitve, ki bi preprečil uresničitev grožnje". Dodal je: "Nimamo niti najmanjše ideje o tem, kaj se je dogajalo v minulih štirih letih, razen tega, da so iraške oblasti skušale obnoviti svojo oborožitev". Ob tem je britanski premier zatrdil, da bo Irak moral "razkriti podrobnosti".
Po letu 1998, ko so bili inšpektorji ZN prisiljeni zapustiti Irak, je Irak lahko nadaljeval razvoj kemičnega, biološkega in potencialno jedrskega orožja. "Tega več ne moremo dopustiti in si pred tem zatiskati oči," je še dejal Blair.
Blair sicer za zdaj ostaja eden redkih tujih voditeljev, ki podpira ameriškega predsednika v prizadevanjih za spremembo iraškega režima. Rusija in Francija sta jasno izrazili dvom glede morebitne vojaške operacije v Iraku brez mandata ZN ter sta se zavzeli za vrnitev inšpektorjev v Irak.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je medtem za francoski dnevnik Le Monde ponovil, da je ameriški cilj v Iraku razorožitev. Ta cilj bi lahko po njegovem mnenju dosegli s kombinacijo vrnitve inšpektorjev in spremembo iraškega režima. Za brezpogojno vrnitev inšpektorjev se zavzema tudi ruski obrambni minister Sergej Ivanov.
Imajo Američani dokaze o iraškem orožju?
Nemški tednik Welt am Sonntag pa, sklicujoč se na interni dokument ameriškega obrambnega ministrstva, razkriva, da naj bi imel Irak za uporabo pripravljenih 6000 litrov antraksa, 30.000 litrov smrtonosnega biološkega strupa botulina in več drugih kemičnih strupov, kot so plini VX, sarin, soman, tabun in iperit. V članku, ki bo izšel v tednikovi nedeljski številki, piše, da naj bi politične zaveznice kmalu prejele ta dokument ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, da bi jih tako prepričali v nujnost preventivnega napada na Irak.
Po predvidevanjih ameriškega obveščevalnega sistema naj bi iraški režim najkasneje v letu dni razpolagal z jedrskim orožjem.
Bagdad zadovoljen z ruskim in nemškim stališčem
Iraški zunanji minister Nadži Sabri je izrazil zadovoljstvo, da Rusija zavrača morebiten iraški napad na njegovo državo. "Rusija zavrača grožnje, zahteva globalno rešitev in nadaljevanje dialoga z ZN glede spornih vprašanj," je izjavil Sabri. V pogovoru za nemški tednik Spiegel pa je Sabri izrazil zadovoljstvo tudi na dejstvom, da ameriški napad na Bagdad zavrača tudi Nemčija.
Sabri, ki se je v domovino ravno vrnil iz turneje v Rusiji in Egiptu, je še povedal, da so bili njegovi pogovori z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom plodni, kar dokazuje trdne prijateljske odnose med državama.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer včeraj v telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Georgeom Bushem izrazil "resne dvome glede upravičenosti uporabe sile v Iraku, tako z vidika mednarodnega prava kot globalne politike". Sabri je že v četrtek v Kairu z zadovoljstvom spregovoril tudi o soglasnem nasprotovanju ameriške intervencije v Iraku s strani arabskih držav.
Arabci nočejo vojne v Iraku, nasprotujejo tudi spremembi režima
Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je medtem na seminarju v italijanskem Cernobbiu izjavil, da obstaja velika verjetnost za vrnitev inšpektorjev Združenih narodov za nadzor nad orožjem v Irak. Ta možnost se je po njegovih besedah pojavila po vrsti pogovorov z iraško vlado o tem vprašanju.
Musa je izrazil optimizem kar zadeva ameriško stališče glede vrnitve inšpektorjev v Irak. Po njegovem mnenju se bodo ZDA s tem strinjale, potem ko bodo iraške oblasti odobrile vrnitev inšpektorjev, ki so bili Irak prisiljeni zapustiti decembra 1998.
Svetovalec egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka pa je izjavil, da se lahko samo Iračani odločijo o spremembi svojega režima. Usama al-Baz je ob tem dodal, da nobena država, niti mednarodna skupnost nima pravice do posredovanja v Iraku z namenom spremeniti režim suverene države. Po njegovem mnenju bi bila nasilna sprememba režima v Iraku s pomočjo tuje sile nezakonita.
