Spor med ZDA in Nemčijo glede vprašanja Iraka je končan, je zatrdil ameriški predsednik George Bush po polurnem pogovoru z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem v New Yorku. "Razlike, ki sva jih imela, sva pustila za seboj," pa je povedal Schröder, s čimer se je strinjal tudi Bush. ZDA in Nemčija sta sicer še vedno neenotni glede časovnega načrta za predajo oblasti v Iraku iraškemu prebivalstvu. Različna mnenja glede tega še vedno obstajajo, je pojasnil Schröder.
Kancler je še poudaril, da imata tako Nemčija kot ZDA interes za stabilen in demokratičen Irak ter ZDA ponudil pomoč pri urjenju iraških policistov in varnostnikov. Nemčija, ki je že od vsega začetka nasprotovala vojni proti režimu iraškega predsednika Sadama Huseina, sicer še vedno nasprotuje napotitvi svojih vojakov v Irak.
Schröder: Nemčija in Francija imata enako stališče do Iraka
Nemški kancler Schröder je pred govorom na zasedanju skupščine ZN dejal, da imata Nemčija in Francija enako stališče glede Iraka. Ob tem je poudaril, da je treba to stališče spoštovati. Nemški kancler se je ponovno tudi zavzel za čim krajše prehodno obdobje v Iraku, vendar brez časovnih podrobnosti. "Irak potrebuje demokratično in gospodarsko perspektivo," je dejal.
Rusija kritizira ZDA
Dva dni pred rusko-ameriškim vrhom je rusko zunanje ministrstvo znova kritiziralo ameriško politiko v Iraku. "Američani so dokaj hitro uvideli, da so ravnali napak, ko so se odločili za enostransko akcijo v Iraku," je dejal pomočnik ruskega zunanjega ministra Vjačeslav Trubnikov. Putinovi politični nasprotniki pa so v več vodilnih ameriških dnevnikih objavili odprto pismo ameriškemu predsedniku Bushu, v katerem ga pozivajo, naj premisli svoj odnos do "prijatelja" Putina. Putina obtožujejo, da je uničil demokratične ustanove ter da je odgovoren za vojne zločine in genocid v Čečeniji.
Prvi dan splošne razprave predvsem o Iraku in krizi ZN
Prvi dan splošne razprave je bil v največji meri namenjen vprašanjem glede iraške krize, o tem pa se je Bush posebej pogovarjal tudi s francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom. Poleg Iraka, terorizma in reform so sicer državniki dele svojih govorov namenili tudi pozivom k hitrejšemu uresničevanju ciljev deklaracije tisočletja iz leta 2001. Italijanski premier Silvio Berlusconi je kot predsedujoči EU izrazil zavezo za izgradnjo mednarodnega reda na temelju učinkovitih mednarodnih ustanov v okviru Ustanovne listine ZN.
Predsednik španske vlade Jose Maria Aznar pa predlaga ustanovitev večnacionalnih sil za Irak in civilne uprave, ki bi jo vodili OZN. Aznar je predlagal oblikovanje "večnacionalnih sil, z enotnim poveljstvom in jasno misijo zagotavljanja miru in stabilnosti".
