Bush je povedal, da Bagdad še vedno ima in proizvaja orožje za množično uničevanje, povezan pa je tudi s teroristi. "Vemo, da imata Irak in Al Kaida že desetletja stike na najvišji ravni. Nekateri voditelji Al Kaide, ki so pobegnili iz Afganistana, so se zatekli v Irak. Še letos so v Bagdadu operirali enega izmed najvišjih poveljnikov te organizacije. Irak tudi uri pripadnike Al Kaide v izdelovanju in uporabi bomb, kemičnega in biološkega orožja," je še dejal Bush.
Kot je iz ZDA poročala dopisnica 24 ur Marijana Podhraški, je Bush v nagovoru pred železniško postajo v Cincinnatiju, ameriškim državljanom obljubil, da se bo enkrat za vselej soočil z "morilskim diktatorjem" iz Bagdada, še preden se karkoli zgodi enemu samemu ameriškemu državljanu. Kot je dejal, so ZDA naklonjene miru in se k vojni zatečejo le takrat, ko je ta bistvenega pomena za varnost in pravičnost. Bush trdi, da ne bo dovolil, da ameriški državljani živijo v strahu, dodal pa je, da se Irak od drugih držav s kemičnim orožjem razlikuje po tem, da je na oblasti diktator, ki ga je potrebno zaustaviti, še preden se okrepi in prevzame nadzor na regijo in svetom.
Bela hiša je ob tem prikazala satelitski fotografiji treh tovarn, ki naj bi domnevno sodelovale v programih za razvoj jedrskega in kemičnega orožja v Iraku. Eno od njih naj bi leta 1998 uničile zavezniške letalske sile, vendar naj bi jo doslej že obnovili.
Britanski premier Tony Blair je v odzivu na govor ameriškega predsednika pojasnil, da ima enako mnenje o grožnji, ki jo predstavlja Irak. Kot je dejal med odmorom na pogovorih z bolgarskim kolegom Simeonom Saškoburggotskim, poskušata Velika Britanija in ZDA Združenim narodom pojasniti odločenost za razorožitev iraškega predsednika Sadama Huseina.
Kot pa poroča britanski dnevnik Independent, britanske oborožene sile pričakujejo, da bodo do konca oktobra dobile zeleno luč za pripravo na vojno proti Iraku. Zatem pa bo vojska potrebovala še približno dva meseca, da pripravi vojaški material, ter ga prepelje na območje. V skladu z načrtom, ki so ga po poročanju Independenta pripravili britanski in ameriški vojaški strokovnjaki, naj bi se zračno obstreljevanje Iraka začelo konec novembra, temu pa bi sledila kopenska ofenziva, in sicer predvidoma v začetku prihodnjega leta. Britanska vlada sicer zatrjuje, da vojna v Iraku ni neizbežna in da uradna odločitev o morebitni vojaški akciji še ni bila sprejeta.
Odzivi iraških predstavnikov
Iraški zunanji minister Nadži Sabri pa je ameriškega predsednika obtožil, da skuša načrtovano vojaško operacijo upravičiti s propagiranjem "sleparij" o iraškem posedovanju orožja za množično uničevanje. Kot je povedal ob prihodu v katarsko prestolnico Doha, je predsednik v zadnjem govoru zopet ponovil "sleparije in očitne ponaredbe, da bi upravičil vojaško kampanjo proti Iraku". Satelitski fotografiji, ki ju je Bela hiša v ponedeljek predstavila kot dokazno gradivo, pa sta po ministrovih besedah del "neutemeljenih dokumentov, ki so jih že prej prikazovali sovražniki Iraka". Doha je sicer zadnja postaja njegove turneje po območju Perzijskega zaliva.
Iraški strokovnjak za orožje Hosam Mohamed Amin je v pogovoru za iraški časnik Al-Rafidin povedal, da si Irak prizadeva za čimprejšnjo vrnitev inšpektorjev. Amin, ki je bil član iraške delegacije na dunajskih pogovorih z vodjo mednarodnih inšpektorjev Hansom Blixom, je povedal, da bodo inšpektorji prispeli v Bagdad 19. oktobra in kar zadeva iraško stran, se datum prihoda ni spremenil. Dejal je še, da so Iračani že sklenili priprave na vrnitev inšpektorjev.
Dva poslanca iraškega parlamenta pa sta Bushev govor označila za polnega laži in neumnih dokazov. Abdul Aziz Kailani, vodja parlamentarnega odbora za religijo je na Busha naslovil vprašanje: "Koliko je Irak oddaljen od ZDA, da bi lahko predstavljal tako veliko grožnjo, kot jo skušaš predstaviti? Državi vendar ločujeta dva velika ocena."
Predsednik odbora za finance Abdul Aziz Shwaish je zanikal, da bi Irak posedoval orožje za množično uničevanje in ponovil znano stališče, da Washington take razloge navaja le kot opravičilo za nov napad na to državo. Shwaish je tudi zavrnil obtožbe, da ima Irak stike z Al Kaido.
Peking in Moskva še vedno zadržana do ameriško-britanskega predloga resolucije
Kitajska je še vedno zadržana do nove resolucije ZN o Iraku, je pa zahtevala, da inšpektorji za razorožitev znova začnejo delo. Kitajsko zunanje ministrstvo je v odzivu na govor ameriškega predsednika poročilo, da je trenutno "nujno potrebna" obnovitev inšpekcij orožja v Iraku. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Zhang Qiyue je poudarila, da bi morali inšpektorji za razorožitev predstaviti objektivno poročilo, na podlagi katerega bi nato ustrezno presodili zadevo. Temeljna zahteva mora biti, da Irak polno uresniči resolucije ZN. Ni pa mogla povedati, ali sta predsednika Kitajske in Rusije v ponedeljkovem telefonskem pogovoru govorila o iraškem vprašanju. Kot je dejala, sta voditelja govorila predvsem o dvostranskih vprašanjih.
Rusija se na Bushev govor še ni odzvala, je pa ruski zunanji minister Igor Ivanov v ponedeljkovem telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Colinom Powellom znova pozval k čimprejšnji vrnitvi inšpektorjev v Irak. Hkrati je ponovil rusko stališče, po katerem je treba iraško krizo rešiti na političen in diplomatski način, in to na podlagi resolucij VS ZN. "Naša stran je potrdila načelno stališče, ki zagovarja hitro vrnitev mednarodnih inšpektorjev v Irak," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva.
Njegov namestnik Jurij Fedotov pa je poudaril, da nobena resolucija ZN o Iraku ne sme dovoljevati avtomatične uporabe sile ali določati ukrepov, ki jih Bagdad ne bi mogel sprejeti. Obenem je ponovil stališče, da ameriški predlog nove resolucije ZN vsebuje zahteve, ki jih ni moč uresničiti. Fedotov je predstavil tri pogoje, ki bi morali biti izpolnjeni, da bi VS ZN sprejel novo resolucijo. Ta ne bi smela vsebovati novih zahtev, temeljiti bi morala na prejšnjih resolucijah, poleg tega pa ne bi smela vsebovati pogojev, ki bi dovoljevali avtomatično uporabo sile. Povedal je še, da Rusija podpira predlog Francije o dvostopenjskem načrtu reševanja iraškega vprašanja. Francoski predlog predvideva dve resoluciji - prva bi govorila o vrnitvi mednarodnih inšpektorjev za razorožitev v Irak, druga pa bi, če Irak ne bi izpolnil svojih obveznosti, zagotovila dodatna pooblastila za ukrepanje.
O iraškem vprašanju se je v ponedeljek v Parizu s francoskim kolegom Dominiquom de Villepinom pogovarjal tudi britanski zunanji minister Jack Straw. Straw je kasneje odšel v Kairo, kjer je začel tridnevno turnejo po Bližnjem vzhodu in Zalivskih državah, med katero bo skušal dobiti podporo za ameriško-britanski predlog resolucije o Iraku.
V sirski prestolnici Damask pa se je začel arabski kongres v podporo Iraku, ki se ga udeležuje tudi iraški podpredsednik Tarik Aziz. Kongresa, ki ga je organiziral sirski komite za ukinitev sankcij nad Irakom, se udeležuje okoli 800 ljudi, med njimi tudi britanski laburistični poslanec George Galloway, ki je v kratkem nagovoru v imenu svojih britanskih kolegov izrazil "nasprotovanje anglo-ameriški politiki" proti Iraku.
Ameriški kongres o resoluciji
V ameriškem kongresu se bo začela razprava o resoluciji, po kateri bi ameriški predsednik George Bush lahko odredil uporabo sile proti Iraku. Kongres naj bi po napovedih Busha podprl, resolucijo pa sprejel najkasneje do prihodnjega tedna. Bush ima trdno podporo republikancev, demokrati pa si ne želijo ponovitve leta 1991, ko so glasovali proti zalivski vojni in izgubili precej političnega kapitala.
Demokratsko vodstvo v predstavniškem domu je predsedniku že pred dnevi izrazilo podporo in obljubilo potrditev resolucije, popušča pa tudi vodja senatne večine Tom Daschle, ki naj bi zahteval le še nekaj kozmetičnih popravkov besedila resolucije, ki ga je predlagala Bela hiša.
