Ameriški predsednik George Bush je sicer kot prioritete svojega drugega predsedniškega mandata, ki ga bo uradno nastopil v četrtek, postavil zmago v vojni proti terorizmu in razširjanje svobode in demokracije.
Bush je prepričan, da so volivci glede ameriške politike v Iraku novembra izrazili svoje mnenje. "Američani so poslušali različne zgodbe o dogajanju v Iraku, izbirali so med dvema kandidatoma, in izbrali mene," je dejal Bush, ki sicer še ni predstavil časovnega načrta umika ameriških vojakov iz Iraka, saj ni želel podpreti izjav zunanjega ministra Colina Powella, da bi lahko število ameriških vojakov v Iraku zmanjšali še letos. Namestnik ameriškega ministra za obrambo Paul Wolfowitz pa je v Džakarti dejal, da bodo nadaljujoči se napadi v Iraku vplivali na iraške volitve, predvidene za 30. januar.
Brez pritiskov?
Med drugim je ponovno izvoljeni predsednik ZDA še obljubil, da ne bo izvajal pritiska za sprejem dopolnila k ustavi, s katerim bi prepovedovali istospolne poroke, ter povedal, da nima namena zmanjšati socialne pomoči za približno 40 odstotkov vseh prejemnikov, med katerimi so predvsem invalidi.
Javna skrivnost Bele hiše
Namestnik Powela, Richard Armitage medtem priznal eno od javnih skrivnosti Washingtona, in sicer da sta s Powellom na odločitve Bele hiše skušala nekajkrat vplivati z izjavami za medije, ker jima to po normalnih kanalih znotraj administracije včasih ni šlo preveč od rok. Armitage ni govoril o podrobnostih, vendar pa je znano, da sta se State Department in Bela hiša razhajala glede politike do Severne Koreje in Bližnjega vzhoda.
Armitage je izrekel tudi besede, ki kažejo, zakaj se ob začetku drugega mandata Busha skupaj s Powellom poslavljata od položajev. "Ne smemo si želeti vlade, v kateri bi imeli vsi enako mnenje. To bi bilo po mojem mnenju slabo in bi privedlo do slabe vlade," je dejal Armitage.
Ameriški komentator v preiskavi zaradi propagande
Predsednik ameriške Zvezne komisije za komunikacije Michael Powell je ukazal preiskavo škandala v zvezi s konservativnim temnopoltim ameriškim komentatorjem Armstrongom Williamsom, ki je od ministrstva za izobraževanje prejel 240.000 dolarjev za širjenje propagande v korist izobraževalne reforme predsednika Busha. Williams je svojo tedensko kolumno izkoriščal za propagando omenjene šolske reforme, ki je bila dobro zastavljena, vendar pa ji je Bush namenil premalo denarja, da bi bila uspešna. Williams je kot temnopolti konservativec neke vrste ameriška redkost in se velikokrat pojavlja tudi na velikih televizijskih mrežah, kjer prav tako zagovarja šolsko reformo.
