Omenjena resolucija z naslovom "Dovoljenje za uporabo sile proti Iraku", ki jo je predstavniški dom podprl z 296 glasovi za in 133 proti, daje predsedniku Bushu pravico do vojaškega posega, "ko bo menil, da je to potrebno in primerno". Resolucija obenem predpisuje, da morebitna vojaška operacija v Iraku ne sme ovirati nadaljevanja boja proti mednarodnemu terorizmu, od ameriškega predsednika pa zahteva, da mora najmanj vsakih 60 dni seznanjati kongres s potekom operacije.
Omenjena resolucija naj bi predsedniku Bushu tudi močno koristila pri prepričevanju ostalih članic Varnostnega sveta Združenih narodov v nujnost sprejetja nove resolucije, ki bi režim iraškega predsednika Sadama Huseina prisilila v razorožitev.
Bush si lahko obeta podporo tudi v senatu, kjer so sicer v večini demokrati, vendar pa so številni nasprotniki omenjene resolucije medtem že nakazali, da bodo najverjetneje glasovali zanjo. Med njimi je tudi vodja demokratske večine v senatu Tom Daschle, ki je predtem resoluciji močno nasprotoval, danes pa si je premislil in priznal, da bo resolucijo podprl, "da bo predsedniku dal pooblastila, ki jih potrebuje," in ker misli, da je pomembno, da so ZDA v "tem kritičnem trenutku" soglasne. Po njegovih besedah je bil osnutek resolucije, ki ga je predlagala Bela hiša, tudi močno izboljšan. "Sadam Husein lahko ogroža svetovno varnost. Nevarnost mogoče sicer ni neposredno pred nami, a raste in tega ne smemo ignorirati," je še dejal Daschle.
ZDA zadovoljne z napredkom v ZN
Kot je potrdil ameriški State Department, pogovori o sprejetju ostrejše resolucije varnostnega sveta ZN o delu razorožitvenih inšpektorjev napredujejo. Na sedežu ZN namreč potekajo pogovori državnega sekretarja Colina Powella s predstavniki drugih držav.
Kot je še povedal tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher, pogovori potekajo o osnutku in ne o končnem besedilu resolucije, o kateri bi glasoval Varnostni svet ZN. Inšpektorji ZN za nadzor orožja v Iraku pa so iraški vladi poslali pismo, v kateri so navedli rezultate pogovorov z iraškimi predstavniki minuli teden na Dunaju. Bagdad so zaprosili, naj potrdi dogovor s pogovorov na Dunaju, na katerih so se dogovorili za vrnitev inšpektorjev.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer pa je zanikal morebitne razlike v stališčih med Belo hišo in ameriško obveščevalno agencijo v zvezi z verjetnostjo iraškega napada z biološkim in kemičnim orožjem. Iz Bele hiše so namreč sporočili, da ocene CIE, da bi ameriški vojaški napad lahko sprožil teroristični odgovor, potrjujejo nevarnost, ki jo iraški predsednik Sadam Husein predstavlja ZDA. Direktor CIE George Tenet je na zaslišanju pred skupnim obveščevalnim odborom predstavniškega doma in senata v torek med drugim menil, da iraški diktator verjetno ne bo uporabil orožja za množično uničevanje, če ne bo soočen z gotovostjo ameriškega napada.
Irak vabi ZDA na ogled
Irak je znova pozval ZDA, naj njihovi predstavniki pridejo na ogled mest, kjer naj bi izdelovali orožje za množično uničevanje. Iraški namestnik premierja in minister za oboroževalne programe Abdul Tavab Mula Havaiš je v Bagdadu poudaril, da Irak nima več tovrstnega orožja, pa tudi ne načrtov za izdelavo. ZDA pa je zagrozil, da bodo ob morebitnem napadu dobile nepozabno lekcijo. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je zavrnil ponudbo Iraka in dejal, da so te stvari v rokah ZN-a. Bagdad mora spoštovati resolucije ZN-a. Edino vprašanje pa je, pod katerimi pogoji bodo delali nadzorniki ZN-a, je dodal.
Blair: Razorožitev Iraka je neizogibna
Velika Britanija in ZDA najverjetneje ne bodo prisiljene napasti Iraka brez podpore ZN, je za britanski radio BBC dejal britanski premier Blair, ki je še dodal, da vojna v Iraku ni neizogibna, pač pa je neizogibna razorožitev Iraka. Edini način, s katerim bi se izognili konfliktu, je vrnitev mednarodnih inšpektorjev v Irak.
Britanski premier Blair je sicer začel dvodnevni delovni obisk v Moskvi, kjer se bo z ruskim predsednikom pogovarjal predvsem o Iraku. Rusija je namreč ob Kitajski in Franciji stalna članica Varnostnega sveta ZN, ki ne podpira britansko-ameriškega predloga resolucije o Iraku.
ZDA za ustanovitev mednarodnega sodišča za Irak
Idejo o ustanovitvi mednarodnega sodišča za vojne zločine režima iraškega diktatorja Sadama Huseina, ki jo zagovarjajo iraški oporečniki v tujini, podpirajo tudi ZDA. Ameriška administracija, ki je tudi financirala srečanje nasprotnikov iraškega režima septembra v Rimu, je doslej zbrala že na milijone strani dokumentov o zločinih režima Sadama Huseina. Američani naj bi si po pisanju Washington Posta že v času Clintonove administracije prizadevali za ustanovitev mednarodnega sodišča proti Huseinu, vendar pa za kaj takega ni bilo prave volje v mednarodni skupnosti.
Američani pričakovano ne omenjajo napada na Iran leta 1980, ker je istega leta na volitvah v ZDA zmagal Ronald Reagan, ki je kasneje Iraku pomagal s kemičnim in biološkim orožjem za množično uničevanje, pa tudi z različnimi informacijami. Seveda pa med diplomati, po ameriškem odločnem zavračanju Mednarodnega kazenskega sodišča, le še redko kdo upa v načelnost ameriške administracije glede deljenja pravice. Uradniki Pentagona pa ravno te dni kongresnikom predstavljajo poročilo o preizkušanju kemičnih in bioloških orožij na ameriških vojakih v obdobju hladne vojne.
