Oba domova ameriškega kongresa sicer o omenjeni resoluciji, ki jo je Bela hiša predlagala 19. septembra, predvidoma ne bosta glasovala prej kot prihodnji teden.
Francija ključna za sprejetje nove resolucije?
ZDA in Velika Britanija pa kljub torkovemu dogovoru med ZN in Irakom o vrnitvi inšpektorjev za razorožitev v Bagdad vztrajata pri sprejetju ostrejše resolucije Varnostnega sveta ZN še pred odhodom inšpektorjev. Resolucijo naj bi uradno vložili v VS ZN v sredo, vendar pa pri drugih stalnih članicah VS - Franciji, Rusiji in Kitajski - zanjo še niso prejele podpore.
Po mnenju vodilnih ameriških predstavnikov je Francija ključna za sprejetje nove resolucije o Iraku v Varnostnem svetu ZN, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pariz, Moskva in Peking se namreč ne strinjajo z obliko in vsebino resolucije, ki predvideva uporabo sile proti Iraku. Za razliko od ZDA namreč Francija predlaga dve resoluciji. Prva bi določila pogoje za vrnitev inšpektorjev v Irak, v drugi pa bi zagrozili s silo, če bi jih Irak skušal ovirati. Če bodo ZDA s Francijo premostile ta razhajanja, bi lahko predlog resolucije predložili v VS, so še ocenili omenjeni ameriški predstavniki.
Državni sekretar Colin Powell je jasno povedal, da je dogovor med inšpektorji ZN in Irakom nesprejemljiv in dejal, da ZDA ne želijo odhoda inšpektorjev v to državo, vse dokler ne bo sprejeta nova resolucija Varnostnega sveta, ki bi dovoljevala tudi napad na Irak, če ne bi spoštoval obveznosti. "Pritisk je najbolj učinkovito sredstvo, zato bomo s tem nadaljevali," je še dejal Powell.
Ameriške zahteve
ZDA predlagajo, da mora Irak pred vrnitvijo inšpektorjev natančno navesti, kje ima kakšno orožje za množično uničevanje ali njegove dele in kje je opravljal raziskave. Razlog za uporabo sile bi bili po ameriškem predlogu tudi napačni ali zavajajoči odgovori na ta vprašanja. Po mnenju kritikov Washingtona ameriška administracija s tem dokazuje, da je vrnitev inšpektorjev v Irak nikoli ni zanimala, ampak išče le izgovor za vojaški napad.
Powellove besede je že prej potrdil tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher, ki je dejal, da inšpektorji pred vrnitvijo potrebujejo natančno resolucijo, ki bo predstavila posledice kršenja določil. Po Boucherjevih besedah so ZDA pripravljene poslušati predloge drugih držav, čeprav menijo, da bi bilo bolje sprejeti eno samo resolucijo.
Sodeč po dosedanjih izkušnjah z Irakom pa je ameriško besedilo resolucije za Bagdad nesprejemljivo. V predlogu med drugim piše, da lahko katerakoli članica VS uporabi silo, če bo Irak oviral inšpektorje ali lagal glede skrivališč orožij za množično uničevanje. ZDA bi skupaj z ostalimi članicami VS dobile pravico, da imajo med inšpektorji svoje ljudi, inšpektorje pa morajo na terenu varovati posebne varnostne sile, za zdaj še nedoločene.
Rusija pozdravlja dogovor
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je izjavil, da bo Rusija, v kolikor bo to potrebno, ponovno razmislila o novi resoluciji o delu inšpektorjev ZN v Iraku. Rusi bodo o resoluciji ponovno razpravljali, če bo to terjalo četrtkovo poročilo vodje inšpektorjev ZN za razorožitev Hans Blix. Ivanov je ob tem pozdravil dogovor o vrnitvi inšpektorjev v Irak. Po mnenju Rusije se dogovor odpira "resnične upe" glede vnovičnega začetka inšpekcij v Iraku. Ivanov je še poudaril, da je še prezgodaj govoriti o privolitvi Rusije v sprejetje nove resolucije o Iraku.
Bela hiša zavrača predlog kongresa
Bela hiša je medtem zavrnila kompromisni predlog kongresne resolucije, ki bi zaostrila pogoje za napad na Irak. Predsedniku Bushu naj bi predlog zavezal roke, saj Huseina ne poziva, naj preneha podpirati terorizem, zatirati svoje ljudstvo in ogrožati sosede. "Če bi ga Iračani umorili ali izgnali, bi ZDA dejanje pozdravile, saj je sprememba režima je dobrodošla v katerikoli obliki," je še sporočila Bela hiša.
Irak v primeru ameriškega napada ne bo napadel držav v regiji
Bagdad v primeru ameriškega napada na Irak ne bo napadel drugih držav v regiji, temveč bo z nasiljem odgovoril le ameriškemu napadalcu na iraško ozemlje, je danes v Ankari dejal podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz. Ob tem je še dodal, da Irak nasprotuje vsaki novi resoluciji Združenih narodov, ki bi zadevala vrnitev inšpektorjev ZN za razorožitev.
Aziz, ki se mudi v Turčiji, je ocenil, da bi ameriški napad škodil odnosom med Irakom in Turčijo, vendar si državi kljub temu med seboj ne smeta škoditi. Pred tem je namreč zatrdil, da v Bagdadu Turčije ne bodo več imeli za prijateljsko državo, če se bo odločila, da bo svoja oporišča dala na razpolago Američanom. Ameriška in britanska letala so trenutno nameščena v oporišču Incirlik na jugu Turčije.
Izraelske oblasti verjamejo v iraški napad
Nekdanji izraelski premier Ehud Barak je danes za izraelski radio dejal, da ima Irak več kemijskega in biološkega orožja, kot ga je imel med Zalivsko vojno, vendar pa ima le "od dvanajst do petnajst izstrelitvenih ramp za rakete, s katerimi bi lahko izvedel napad na Izrael". Barak, ki se mudi na obisku v Washingtonu, je v pogovoru za radio še ocenil, da bi iraški predsednik Sadam Husein lahko "poskušal uporabiti omenjeno orožje proti ameriškim interesom, proti iraškim sosedam ali Izraelu".
