Spopadi za Konduz se nadaljujejo. V Konduzu se bori več sto čečenskih, pakistanskih in arabskih prostovoljcev, ki domačim talibanom ne dovolijo predaje, saj vedo, da bi jih mudžahedini mučili in ubili. Talibanski voditelj Osama bin Laden in Mula Omar naj bi se premikala po gorah proti Pakistanu. Pakistanska vojska je zato v popolni pripravljenosti. V ameriških napadih je bilo ubitih na desetine visokih talibanskih poveljnikov in bin Ladnovih sodelavcev. Več se jih je tudi predalo, med njimi en minister in vodja talibanske obveščevalne službe. Glede na njegove izjave in številne zasežene dokumente je razvidno, da so talibani skupaj z bin Ladnom želeli razviti ali dobiti ne samo biološko in kemično orožje, ampak tudi jedrsko orožje.
Ameriški predsednik Bush je muslimanom čestital ob začetku njihovega svetega postnega meseca ramadana, ameriška letala pa so bombardirala Kandahar. Talibani so se odločili, da bodo mesto prepustili brez boja.
"Muslimanom v ZDA in po svetu izrekamo iskrene čestitke in jim želimo zdravja, blaginje in sreče med ramadanom in v letu, ki prihaja," je dejal ameriški predsednik George Bush v sporočilu. Muslimanska skupnost v ZDA šteje od tri do sedem milijonov članov.
Ramadan se je danes začel v nekaterih arabskih državah. Letos se islamski sveti mesec začne 16. oziroma 17. novembra, odvisno od začetka mlaja. Ramadan je za muslimane praznik, ko se postijo od sončnega vzhoda in zahoda. To pomeni, da se morajo verniki čez dan odpovedati hrani, pitju, kajenju, prepovedani pa so tudi spolni odnosi.
Talibani bodo predali Kandahar
Talibani so se odločili, da bodo južno prestolnico Kandahar predali vojski Severnega zavezništva brez boja in se umaknili v afganistanske gore. Tako naj bi se odločil sam talibanski verski voditelj Mula Mohamed Omar po dvodnevnem posvetovanju z vojaškimi poveljniki. Ta bo mesto predal dvema nekdanjima mudžahedinskima poveljnikoma. Talibani naj bi se iz mesta umaknili že v naslednjih 24 urah.
Silovito ameriško bombardiranje mesta Kandahar na jugovzhodu Afganistana prek noči in proti jutru je zahtevalo enajst življenj in več kot 25 ranjenih med civilisti, je poročala afganistanska tiskovna agencija AIP. Med napadi sta bila uničena tudi poslopje talibanskega zunanjega ministrstva in mošeja. Kandahar je veljal za versko in politično središče talibanov in njihovega vrhovnega verskega voditelja mule Mohameda Omarja.
Kot iz Pakistana poroča naša posebna dopisnica Karmen Švegl, je stanje v Kandaharju neznanka, saj se položaj spreminja iz ure v uro.
Enote Ismaila Kana, enega vidnejših voditeljev Severnega zavezništva, so ne glede na odpor odločene zasesti Kandahar. "Vsi pripadamo Afganistanu, zato okupacije Kandaharja ne gre razumeti za invazijo. Če teroristi ne zapustijo mesta, ga bomo osvobodili," je dejal Kan. Enote Ismaila Kana veljajo za proiranske - govorijo perzijsko - to pa jim otežuje napredek na predvsem paštunskem afganistanskem jugu. Mnogi protitalibanski paštunski voditelji so že večkrat v preteklosti izrazili nasprotovanje, da bi nepaštunske enote zasedle Kandahar.
Kan je tudi poudaril, da so mednarodne mirovne enote v Afganistanu nepotrebne, potem ko so enote Severnega zavezništva zavzele mesto. "Mislim, da je to napaka," je o namestitvi britanskih vojakov v okolici Kabula dejal Kan.
Medtem so voditelji afganistanskih plemen in nekdanji vojni poveljniki talibane pozvali, naj se odpovejo oblasti in preprečijo nadaljnje prelivanje krvi ter omogočijo oblikovanje trdne in stabilne nacionalne vlade pod vodstvom kralja Zaherja Šaha. Poziv so poslali s skupne novinarske konference v pakistanskem obmejnem mestu Kveta.
Protitalibanske enote v Afganistanu pa naj bi aretirale več visokih talibanskih predstavnikov, je v noči na petek poročala ameriška televizijska postaja CNN, ki se sklicuje na predstavnike ameriške vlade. Podrobnosti še niso znane. Ameriška obveščevalna služba sicer intenzivno išče informacije o tem, kje se trenutno nahaja talibanski voditelj, mula Mohamed Omar.
Ubit tesni sodelavec Osame bin Ladna
Med ameriškimi napadi na Kabul je bil v zadnjih dveh dneh ubit eden najbližjih sodelavcev glavnega osumljenca za teroristične napade v ZDA Osame bin Ladna, Mohamed Atef, ki naj bi bil bin Ladnov vojaški svetovalec od začetka 90. let in naj bi nasledil bin Ladna v primeru njegove smrti.
Za Atefa tudi domnevajo, da je sodeloval v načrtovanju napadov na ZDA 11. septembra, sumijo pa ga tudi vpletenosti v bombne napade na ameriški veleposlaništvi v Tanzaniji in Keniji leta 1998.
Bombe na Pakistan
Pakistanski predstavniki so sporočili, da so štiri bombe, ki so jih ameriška letala odvrgla med napadi na Afganistan, padle tudi na nenaseljeno območje v Pakistanu ob meji z Afganistanom. Dve od bomb sta eksplodirali v bližini neke mejne nadzorne točke. Podatkov o materialni škodi in morebitnih žrtvah oblasti še nimajo. Pakistan v teh dneh sicer krepi svoje vojaške enote ob meji z Afganistanom. Tako je na med drugim na območje Šamana napotil šest tankov in približno tisoč vojakov, da bi v primeru padca Kandaharja preprečili beg oboroženih talibanov v Pakistan.
Dogodki v Mazar-i-Šarifu
Znane so podrobnosti o nedavnih krvavih dogodkih v Mazar-i-Šarifu, v katerih je umrlo več sto talibanskih borcev. Predstavniki Severnega zavezništva so tujim novinarjem povedali, da so se talibani zatekli v neko šolo. Severno zavezništvo je k njim poslalo pogajalca, ki naj bi jih pregovoril k predaji. Ker so zavrnili predajo, je Severno zavezništvo s tanki streljalo na zgradbo. V torek je CNN poročal, da je bilo v pokolu pri Mazar-i-Šarifu ubitih 600 oseb.
Našli načrte Al-Kaide
ZDA so potrdile poročanje londonskega Timesa o najdbi dokumentov, ki dokazujejo, da je teroristična mreža Al Kaida hranila podrobne načrte o jedrskih eksplozivih in orožju ter drugih eksplozivnih sredstvih. Direktor ameriškega urada za domovinsko varnost Ridge je pojasnil, da je bin Laden poskušal dobiti orožje za masovno uničenje, kar pa še ne pomeni, da je sposoben takšno orožje tudi uporabiti.
Bivši predsednik Afganistana za pravice žensk
Afganistanski predsednik v izgnanstvu Burhanudin Rabani je dejal, da bodo afganistanske ženske zopet pridobile svoje pravice, zahvaljujoč padcu talibanskega režima. Po Rabanijevi napovedi bodo ženske v Afganistanu zopet lahko delale, prvič v zgodovini pa bodo sodelovale tudi na volitvah. Rabanija so talibani strmoglavili leta 1996, mednarodna skupnost pa ga še vedno priznava in tako še vedno zaseda sedež Afganistana v Generalni skupščini ZN.
Mednarodne enote se zbirajo
Na vseh ravneh v ZN potekajo intenzivne priprave za politično pomoč pri vzpostavitvi večetnične vlade in za organizacijo mednarodnih mirovnih enot. V Afganistan se vračajo tudi človekoljubne organizacije. Na letališče pri Bagramu je prispelo 160 ameriških in britanskih specialcev, prihajajo pa tudi Francozi. Specialci so v dveh helikopterjih pospremili predstavnike ameriške človekoljubne organizacije US Aid, ki je v zadnjih tednih pošiljala afganistanskim beguncem na stotine ton pomoči.
Potem ko je Varnostni svet Združenih narodov v noči na četrtek s sprejemom resolucije pooblastil ZN, da pomagajo afganistanskemu ljudstvu pri oblikovanju večetnične vlade, sedaj na vseh ravneh ZN potekajo intenzivne priprave za politično pomoč. Pripravljenost na sodelovanje v mednarodnih mirovnih enotah je doslej izrazilo že več držav, ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld pa je v Washingtonu izrazil prepričanje, da je ameriška udeležba v kakršnikoli mirovni misiji v Afganistanu malo verjetna.
Kopenske enote britanske vojske so v četrtek prispele na območje, severno od Kabula. Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi okoli 100 pripadnikov posebnih enot "Royal Marines" na letališču v Bagramu sodelovalo pri organizaciji humanitarnih akcij, predvsem pri varovanju letališča, ki je ključnega pomena za nemoten potek pošiljk s človekoljubno pomočjo za Kabul. Vojaki ne bodo sodelovali pri lovu za Osamo bin Ladnom, je zatrdil nek predstavnik omenjenega ministrstva.
Bitanski zunanji minister Jack Straw je sporočil, da bo Velika Britanija prvič po letu 1989 v Afganistan poslala svojega diplomatskega predstavnika. 51-letni diplomat Stephen Evans naj bi v Kabul dopotoval že ta teden.
Vedno več držav izraža pripravljenost za sodelovanje v prihodnjih mednarodnih mirovnih enotah za Afganistan. Iz pristanišča Taranto na jugu Italije bo v nedeljo proti Pakistanu odplula italijanska vojna ladja z 1400 vojaki, da bi se tam pridružila protiteroristični vojaški operaciji v Afganistanu pod imenom Brezmejna svoboda. Francija bo svoje prve enote – 60 vojakov - poslala v Uzbekistan v petek. Francoske enote naj bi bile stacionirane v okolici mesta Mazar-i-Šarif. Dokončen obseg francoskih vojaških enot, ki jih bodo poslali v Afganistan, pa še ni znan.
Turčija se medtem pripravlja, da bi v Afganistan poslala brigado s 3000 vojaki, ki bi sodelovali v mednarodnih mirovnih enotah v tej državi. Tudi Kanada je pripravljena v Afganistan poslati dodatnih 1000 vojakov, ki bi sodelovali v človekoljubnih operacijah. Tudi britanske enote bi lahko v kratkem posredovale v Afganistanu, da bi zavarovale pot, po kateri bo v Afganistan prišla človekoljubna pomoč. V okviru mednarodnih enot pod okriljem ZN bi v Afganistan napotila svoje vojake še Jordanija.
