Tiskovni predstavnik Bele hiše je v Crawfordu v Teksasu, kjer je predsednik Bush preživel konec tedna, dejal, da Bush upa, da bodo tako republikanci kot demokrati podprli resolucijo, ki bo dovoljevala uporabo sile. Nekateri demokratski kongresniki ocenjujejo, da je predlog resolucije preveč odprt, hkrati pa vztrajajo, da morajo ZDA za morebiten poseg pridobiti tudi zaveznike.
Medtem je v Washingtonu okoli 5000 ljudi izražalo svoje nasprotovanje posegu v Iraku. Demonstranti so vzklikali gesla: "Nočemo vojne za bencin" in "Ne v našem imenu, ne za naš denar". Washingtonski protestniki so med drugim zahtevali "spremembo režima ameriškega predsednika Georgea Busha" in ne iraškega voditelja Sadama Huseina, kot to zahteva ameriška administracija. To so bile prve tako številčne demonstracije proti predsedniku Georgeu Bushu.
Čeprav so med protestniki v zadnjem času predvsem mladi, pa je včerajšnji shod pokazal, da tudi veterani med protestniki še niso obupali. Nasprotniki vojne v Iraku so prepevali stare protivojne skladbe in obtožili predsednika Busha hinavstva in imperializma. Pohod se je končal pred rezidenco podpredsednika Dicka Cheneyja.
Sicer so špekulacije o datumu napada na Irak so vse konkretnejše. Časnik New York Times postavlja začetek napada v prva dva meseca prihodnjega leta, nekateri pa že na konec letošnjega novembra.
Britanski časnik Sunday Times je objavil, da nameravajo Združene države Amerike in Velika Britanija napasti Irak že 28. novembra. Časnik se ob tem sklicuje na vire v ameriški administraciji. ZDA in Velika Britanija pa stopnjujeta diplomatski pritisk na ostale tri stalne članice Varnostnega sveta, naj podprejo resolucijo Združenih narodov in morebitno nasilno zamenjavo iraškega vodstva.
