Burkini ali bikini?

Pretekli teden je sodišče v Nici zavrnilo pritožbo treh žensk iz skupine Skupaj proti islamofobiji v Franciji (CCIF), ki so se pritožile na prepoved nošenja burkini kopalk v francoskem letoviškem mestu Cannes. Tamkajšnji župan se je namreč odločil prepovedati dostop do plaže vsem, ki ne nosijo oblačil, spoštljivih do splošnih navad in sekularizma. To vključuje tudi kopalke, zasnovane za muslimanke, ki omogočajo, da tudi v vodi pokrijejo skoraj celotno telo; izjema so le obraz, dlani in stopala. Takšen sklep je iz varnostnih razlogov podpisal 28. julija.

Sodišče je pritožbo na ta sklep zavrnilo z obrazložitvijo, da je prepoved skladna s francosko zakonodajo, ki prepoveduje ljudem, da uporabljajo svoja verska prepričanja za to, da bi zaobšli splošna pravila, ki se nanašajo na odnose med javnimi oblastmi in posamezniki. Pri svoji odločitvi je sodišče upoštevalo tudi splošno stanje v državi po terorističnih napadih.

Burkini kot verski simbol

Sodišče je dejalo, da se lahko nošenje določenih oblek, ki se razlikujejo od običajnih oblačil na plaži, razume le v kontekstu odkritih verskih simbolov.

Kaj pa drugi verski simboli v javnosti? Odvetnik CCIF je poudaril, da ta odločitev sodišča odpira vrata za prepoved vseh verskih simbolov na javnih mestih.

A ta verski simbol - kopalke burkini - je za številne izredno moteč: zaradi žensk, ki so na plaži oblečene v burkinije, se počutijo nelagodno, menijo, da se te ženske ne želijo prilagoditi navadam in načinu življenja države, v kateri so. Motijo jih tudi druge obleke in pokrivala, v katere so oblečene muslimanske ženske.

Nekateri celo poudarjajo, da so burkiniji simbol ekstremizma in da nimajo prostora v francoski javnosti.

Drugi spet menijo, da gre za odločitev, ki je le brez potrebe dodatno razburila javnost in povzročila napetosti. Spomnimo na incidente, ki so se te dni zgodili na Korziki, in sicer med domačini ter ženskami, ki so se v morju želele okopati v burkinijih. Na plaži so bile z družinami, sledilo je nasilje, v katerem so aktivno sodelovali vsi vpleteni. 

Spet na udaru ženske

Jasno je, da so s sprejetim odlokom na udaru države in posameznikov ženske, ki prakticirajo in živijo svojo vero. V Cannesu jim tako zaradi burkinija grozi kazen v višini 38 evrov, pa tudi morda kakšen fizičen napad, saj so nestrpni posamezniki z odločitvijo sodišča, da je ta vrsta kopalk prepovedana, postali bolj agresivni.

Do sedaj ni bila sicer izrečena niti ena globa, se je pa, tako kot že omenjeno, zgodilo nekaj incidentov, razvila pa se je tudi izredno vroča debata. 

Župan Cannesa David Lisnard je svojo odločitev razložil, da je "burkini kot uniforma, je simbol islamskega ekstremizma". "Zato sem se odločil, da ga bom to poletje prepovedal," je dodal. Njegovo stališče je presenetilo lokalno islamsko skupnost, saj je za župana veljalo, da je odprt človek.

Kaj pravijo ženske, islamske vernice?

Sabrina Akram, ki je odraščala v Pakistanu, zdaj pa živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, meni, da bi ženske morale imeti izbiro.

Maryam Ouiles iz britanskega mesta Gloucester meni, da ni sprejemljivo, da se od vernic zahteva, da se slečejo. V primeru, da to zavrnejo, pa da so kaznovane in da morajo zapustiti plažo. Sama se tako obleče, da bi lahko šla s svojimi otroki na plažo ali bazen in tako z njimi preživela dan. "Od kdaj pa je zločin, če se ženska pokrije," se sprašuje in dodaja, da se ljudje ves čas pritožujejo, da bi se morali muslimani bolj intenzivno vključevati v družbo, toda, "ko se vam pridružimo v plavanju, vam pa to spet ni povšeči". "Zakaj je za nas nujno, da pokažemo svoja telesa, če pa tega ne želimo," sprašuje.

Druga je dejala, da ji nikoli ni nihče ukazal, da mora obleči burkini. "To je bila le moja odločitev," je poudarila.

Spet naslednja, da ji burkini nudi svobodo, da gre lahko na plažo in na plavanje, pri tem pa še naprej spoštuje svoja prepričanja.

Sprašujejo se, kako sta lahko obleka za plavanje in pokrivalo simbola radikalnega ekstremizma.

Nekatere spet poudarjajo, da javni uslužbenec nima pravice določati, kako se bo ona, kot ženska, oblačila in katere dele telesa bo lahko pokrila.

Britanka Kerrs Amr je za BBC dejala, da sama sicer nima burkinija, a da je na plaži oblečena v majico z dolgimi rokavi, dolge hlače in da ima na glavi pokrivalo. Boji se, da bodo prav tovrstne prepovedi ustvarile plodna tla za rekrutiranje žensk med skrajneže.

Tudi veliko aktivistk, ki se ukvarjajo s položajem vseh žensk v družbi, opozarja, da so te vernice stisnjene v kot. Kot družba jih bomo na ta način, ko jim bomo prepovedovali način oblačenja, še dodatno izločili in izolirali med štiri stene doma. Skrajneži bodo imeli prost dostop do razočaranih in iz družbe izločenih žensk. Zavedajo pa se tudi, da so nekatere ženske prisiljene v ta način oblačenja.

Kritiki pa jim odgovarjajo, da burka, nikab, burkini in druga oblačila vernih islamskih žensk niso le "nedolžni verski simboli, temveč prav simboli, ki novačijo v skrajneže in simboli militantnosti ter radikalnega islama".

S tem se ne strinja Jean-Christophe Ploquin, sicer pisec kolumn v katoliškem časopisu La Croix. Pravi, da so v Franciji vsi, ki se ravnajo po zakonu, svobodni, da se oblečejo, kakor želijo. Vsi bi morali torej imeti pravico in svobodo, da oblečejo burkini in se odpravijo na plažo. Toda, dodaja, to ne pomeni, da smo lahko naivni. Burkini po njegovem mnenju ponuja vizijo družbe, ki razdvaja, prav tako pa burkini vrši pritisk na druge ženske, ki prihajajo iz islamske skupnosti in se ne oblačijo v oblačila, ki pokrivajo celo telo in obraz. 

Kolumnistka britanskega BBC Agnes Poirier pravi, da je burkini na preizkušnjo postavil dve osnovni francoski vrednoti in tradiciji: emancipacijo žensk in željo, da živijo skupaj kot en narod.

Država, ki je svetu dala slavni bikini in se ponaša s številnimi velikimi ženskimi imeni, je šokirana, da želijo nekatere ženske sprejeti nekaj, kar sama razume kot diktat moškega in vere, pravi avtorica. Burkini vidijo tudi kot simbol, ki razdvaja narod.

Odgovor na vprašanje "Bikini ali burkini?" torej ni tako banalen, smešen in enostaven, kot se morda zdi.