V Bruslju se je po navedbah organizatorjev zbralo več kot 100.000 ljudi z vse Evrope, ki so protestirali proti varčevalnim ukrepom vlad. Med njimi naj bi bilo tudi približno 130 protestnikov iz Slovenije.
Sindikati so opozorili, da bodo delavci največje žrtve krize, ki so jo sprožili bančniki in borzni posredniki, med katerimi so jih vlade precej rešile s svojim posredovanjem. "Ljudje imajo občutek, da so za banke na voljo milijoni in milijarde evrov, denarja za socialo pa je vse manj. To ni prav," je dejal Ralf Kutkowski, nemški rudar, ki se je pridružil protestom v Bruslju.
Demonstracije je organizirala Konfederacija evropskih sindikatov, zgodile pa so se prav na dan, ko Evropska komisija predstavlja nove sankcije proti članicam Unije, ki kršijo evropska javnofinančna pravila. "Nenavadno je, da komisija predlaga režim kazni. Kako bo to izboljšalo razmere? Samo poslabšalo jih bo," je dejal generalni sekretar konfederacije John Monks.
'EU spoštuje pravico do protesta'
Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je v odzivu na demonstracije izpostavil pomen socialnih partnerjev in socialnega dialoga. Po njegovih besedah Evropska komisija spoštuje pravico sindikatov do protesta. Kot je še poudaril komisar v sporočilu za javnost, si tudi komisija prizadeva spodbujati rast in delovna mesta ter se strinja s sindikati, da najbolj ranljivi ljudje ne bi smeli plačati za krizo.
"Trdno verjamem, da je socialni dialog najboljši način za izgradnjo konsenza in iskanje rešitev, ki vključujejo učinkovitost in socialno pravičnost," je še zapisal komisar Andor. Dodal je, da je socialni dialog s sindikati in drugimi socialnimi partnerji v težkih gospodarskih časih še pomembnejši. Poudaril je še, da si komisija prizadeva zagotoviti, da bodo pri okrevanju gospodarstva sodelovali vsi deležniki in da bo breme krize razdeljeno pravično.
"Moja vrata so vedno odprta za dialog s predstavniki delavcev in delodajalcev," je poudaril Andor in dodal, da je cilj Evropske komisije verodostojen skupen izhod iz krize.
Stavka tudi v Španiji, Grčiji, na Portugalskem, Irskem
Večina evropskih vlad se je, da bi zmanjšale proračunske primanjkljaje, odločila za stroge varčevalne ukrepe, ti pa so na ulice v številnih evropskih državah že v preteklih tednih in tudi danes pognali na tisoče delavcev.
Prav danes je tako v Španiji potekala splošna stavka, prva v zadnjih osmih letih. Demonstrirali so tudi na Portugalskem, kjer vlada sprejema nove varčevalne ukrepe, načrtuje pa tudi zvišanje davkov.
V Grčiji, ki jo že dva tedna pestijo protesti avtoprevoznikov, ker želi vlada olajšati pridobivanje avtoprevozniških licenc, so dopoldne nekaj ur stavkali vozniki avtobusov in trolejbusov, popoldne pa so stavkali še zaposleni na podzemni železnici. Delno se je ustavilo delo tudi v grških bolnišnicah.
Na Irskem so demonstranti s hruško za beton zaprli dostop do parlamenta, ki se je sestal na prvi seji po poletnih počitnicah. Na ta način so protestirali proti ravnanju irske vlade, ki je lani nacionalizirala banko Anglo Irish, da bi jo rešila pred propadom. Omenjena banka varčevalcem po svetu dolguje prek 70 milijard evrov.
Sicer pa je irski premier Brian Cowen danes za las preživel glasovanje v parlamentu o razpisu nadomestnih volitev za tri poslanska mesta, ki bi jih vladna stran zelo verjetno izgubila.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.