Erjavec: Neudeležba Hrvaške na srečanju v Bruslju 2. maja bi bila klofuta za Evropsko komisijo

Evropska komisija predlaga 2. maja ustno obravnavo v povezavi s slovenskim pismom glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. "Obravnava 2. maja bo priložnost za strani, da predstavita svoja opažanja, kot je predvideno v sklopu 259. člena," so sporočili v komisiji. Ponovili so, da je Evropska komisija pripravljena posredovati.

V komisiji so tako potrdili, da je ustna obravnava predvidena 2. maja, niso pa želeli ugibati o nadaljnjih korakih in pojasnjevati podrobnosti v okviru 259. člena, ki je podlaga za ukrepanje članice unije proti drugi članici na Sodišču EU.

"Pomembno je ostati v skladu s črko in duhom 259. člena, ki je priložnost za naslovitev pravnih sporov znotraj družine," je poudaril glavni govorec komisije Margaritis Schinas.

Ob tem je ponovil znana bruseljska stališča: da gre za pravni spor med članicama v okviru 259. člena pogodbe EU in da je komisija pripravljena posredovati, kot je to že večkrat storila v preteklosti.

Pri tem je znova izpostavili primer Almaraz. Gre za rešitev spora med Španijo in Portugalsko v povezavi z odlagališčem jedrskih odpadkov pri jedrski elektrarni Almaraz, ki sta ga državi dosegli ob posredovanju predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja.

V komisiji vztrajajo, da je primer Almaraz podoben slovensko-hrvaškemu, saj gre za postopek v okviru 259. člena, medtem ko na slovenski strani izpostavljajo, da teh dveh zgodb ni mogoče primerjati, saj v prvi ni bilo nikakršne sodbe v povezavi s sporom.

Neuradno sta bili obe strani že obveščeni

Predlagani datum 2. maj, ko naj bi prišli slovenska in hrvaška delegacija v Bruselj predstavit svoja stališča, je komisija po neuradnih informacijah pred nekaj dnevi pisno sporočila obema stranema.

Obenem naj bi komisija Hrvaško pozvala, naj do 17. aprila pošlje pisni odziv na slovensko pismo, ki je bilo komisiji posredovano 16. marca v okviru 259. člena lizbonske pogodbe.

V komisiji so na vprašanje, ali lahko te informacije potrdijo, odgovorili le, da je postopek jasno opisan v 259. členu, v skladu s katerim mora dati komisija obema članicama priložnost, da ustno in pisno posredujeta svoja opažanja.

Ustna obravnava, predvidena v sklopu 259. člena, naj bi potekala na strokovni ravni in za zaprtimi vrati. Komisijo naj bi po Schinasovih besedah zastopali njeni uradniki.

Tri mesece časa za podajo mnenja

Komisija ima sicer po prejetju slovenskega pisma tri mesece časa, da poda svoje mnenje. Ni pa nujno, da to stori. Slovenija lahko zadevo po treh mesecih v vsakem primeru preda Sodišču EU.

Odgovora na vprašanje, ali bo komisija podala mnenje, še ni. Na sploh številna vprašanja ostajajo brez odgovorov. Obravnava 2. maja bo prvi postopkovni korak, od katerega bodo odvisni nadaljnji koraki - takšen je neuraden odgovor na konkretna vprašanja.

Ustna obravnava 2. maja ne bo nujno edina, lahko sledijo še druge. Nedavni komentarji potrjujejo, da želi komisija spor rešiti "znotraj družine" in politično, torej ne na sodišču.

Izbiro datuma 2. maj - takrat bo sicer komisija predstavila ključen predlog o večletnem evropskem proračunu po letu 2020 - pa je mogoče tolmačiti tudi kot željo Bruslja, da slovensko-hrvaška obravnava ne bi bila deležna preveč pozornosti.

Erjavec: Srečanje v Bruslju poskus prepričati Hrvaško v spoštovanje arbitraže

Predlog sestanka 2. maja v Bruslju o arbitražni razsodbi Slovenija razume kot poskus, da se prepriča Hrvaško v spoštovanje razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, pa je v odzivu na napoved srečanja po zasedanju vodstva in izvršnega odbora DeSUS dejal zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle.

Dodal je, da je seznanjen, da Evropska komisija namerava na sestanek povabiti tako hrvaško kot slovensko stran, ni pa še znano, na kakšni ravni bo to.

Morda bo to na ravni strokovnjakov ali na ravni podpredsednika Fransa Timmermansa ali predsednika Evropske komisije Jean-Claudea Junckerja, je še dejal Erjavec in izrazil dvom, da bo to na ravni predsednika Evropske komisije. Dodal je še, da se bo osebno udeležil tega sestanka, če bo na ravni podpredsednika. V vsakem primeru se bo Slovenija sestanka udeležila, je še zagotovil.

Erjavec tudi pričakuje, da bodo na sestanku v Bruslju govorili, kako doseči spoštovanje arbitražne razsodbe, zlasti s strani Hrvaške, in njeno uresničevanje. Ocenil je, da gre za poskus, da se prepriča Hrvaško v spoštovanje arbitražne razsodbe, ker je to tudi stališče Evropske komisije.

"Karkoli drugega bi se zgodilo, bi bilo zame presenečenje," je še dejal vodja slovenske diplomacije in dodal, da se Slovenija ne more pogovarjati o sami veljavnosti arbitražne razsodbe.

Ocenil je tudi, da je pravna procedura, ki jo je v zvezi s spoštovanjem arbitražne razsodbe sprožila Slovenija, spodbudila Evropsko komisijo, "da se bolj konkretno začne ukvarjati s to zadevo".

Na vprašanje, ali se bo Hrvaška srečanja v Bruslju 2. maja udeležila, je Erjavec odgovoril, da bi bila neudeležba Hrvaške klofuta za Evropsko komisijo.

Glede možnosti, da bi Evropska komisija skupaj s Slovenijo šla v tožbo proti Hrvaški v zvezi z arbitražno razsodbo, je zunanji minister menil, da za to ni potrebe. Evropska komisija ima po njegovih besedah instrumente, da Hrvaško prepriča v spoštovanje zavez in vladavine prava in ne vidi posebna razloga, zakaj bi morala Evropska komisija stopiti skupaj s Slovenijo, ko gre za tožbo pred Sodiščem EU v Luksemburgu.

Evropska komisija, zlasti Juncker, tega ne jemlje vedno kot pravno, ampak jo včasih razume kot politično zadevo. Gotovo ima vpliv na celoten postopek, da tako Junker kot hrvaški premier Andrej Plenković prihajata iz iste politične skupine, je še dejal slovenski zunanji minister.

Ponovil je, da če Evropska komisija ne bo ukrepala, bo Slovenija sama nadaljevala s pravno proceduro. Glede vložitve slovenske tožbe je še povedal, da je slovenska vlada na zadnji seji s posebnimi pooblastili sprejela vse potrebne sklepe.