Bruselj: Nimamo novega komentarja, ker ni v Londonu nič novega

Theresa May britanskemu parlamentu v ponedeljek kljub napovedi ni predstavila nič novega glede načrta B in ni dala jasnih odgovorov, kako se 29. marca izogniti brexitu brez dogovora. Napovedala je, da se bo vrnila v Bruselj na pogovore o meji na irskem otoku, da bo dogovor skušala spremeniti ter da bo parlament o novem predlogu glasoval prihodnji torek, 29. januarja. Kritiki opozarjajo, da ji nov dogovor ne bo uspel in da mora zdaj nadzor prevzeti britanski parlament.

Poslanci so tako že začeli z vlaganjem dopolnil. Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je v ponedeljek zvečer vložil dopolnilo, s katerim zahteva razpravo in glasovanje o možnostih, da bi se izognili brexitu brez dogovora. To vključuje tudi pogajanja o novi carinski uniji med Združenim kraljestvom in EU ter "močno povezavo" z enotnim trgom EU, pa tudi izvedbo drugega referenduma. To je prvič, da je vodja laburistov v parlamentu predlagal možnost drugega referenduma, kar so že pozdravili nasprotniki brexita. Laburisti sicer poudarjajo, da to ne pomeni, da podpirajo še en referendum, slišati je tudi ocene, da dopolnilo ne bo imelo zadostne podpore v parlamentu.

Poslanka Hilary Benn predlaga, naj vlada omogoči glasovanje, s katerimi bi preverila, kaj poslanci želijo. To bi vključevalo glasovanje o brexitu brez dogovora, izvedbi drugega referenduma in o ponovnih pogajanjih z Brusljem.

Poslanka laburistov Yvette Cooper pa je vložila dopolnilo, s katerim bi vlado prisilila, da bi omogočila razpravo o njenem predlogu, po katerem bi, če do 26. februarja ne bo dogovora o brexitu, vlada morala omogočiti preložitev izstopa iz EU do 31. decembra. Ta predlog sicer podpirajo tudi nekateri bivši ministri iz vrst konservativcev.

Spomnimo

Spodnji dom britanskega parlamenta je prejšnji torek zavrnil dogovor o brexitu, o katerem se je Mayeva z EU pogajala več mesecev, s tem pa je vse bolj realna postala možnost, da bo Velika Britanija 29. marca iz unije izstopila brez dogovora.

Mayeva je v ponedeljek v spodnjem domu britanskega parlamenta vztrajala, da je za Združeno kraljestvo najboljša možnost izstop iz EU z dogovorom. Napovedala je, da se bo vrnila v Bruselj na pogovore o meji na irskem otoku, in zagotovila, da bo njena vlada pustila pri miru velikonočni sporazum. Med možnimi potmi, ki bi jih lahko ubrala Velika Britanija, je omenila izstop brez dogovora. Druga je podaljšanje 50. člena pogodbe o EU.

Bruselj: Nimamo novega komentarja o brexitu

Medtem je glavni govorec Evropske komisije Margaritis Schinas v odzivu na njen ponedeljkov govor dejal, da v Bruslju nimajo novega komentarja o brexitu, saj v Londonu ni nič novega. EU tako še vedno čaka Britanijo, da pove, kaj hoče.

Britanski novinarji so nato na opoldanskem brifingu v Bruslju izpostavili, da en nov element v govoru vendarle je: Mayeva je obljubila, da državljanom EU ne bo treba plačati 65 funtov za ureditev statusa po brexitu. Schinas je ta "edini novi element" pozdravil in povedal, da ga bodo članice unije zdaj preučile, a obenem izpostavil, da ta novi element nikakor ne razjasnjuje britanskih namer glede brexita.

Navedbe Mayeve, da se bo šla nazaj v Bruselj pogovarjat o spornem irskem varovalu, s katerim naj bi preprečili trdo mejo na irskem otoku in zagotovili spoštovanje velikonočnega sporazuma, pa je govorec komisije komentiral z besedami, da ima "strašanski občutek deja-vuja".

"Izčrpali smo vse argumente. Ničesar novega ni dodati," je še poudaril Schinas. Ob tem je znova ponovil pričakovanje, da bodo Britanci vendarle povedali, kaj "resnično resnično hočejo", kot gre refren iz pesmi britanske skupine Spice Girls.

Brexit je v ponedeljek na kratko obravnavala tudi evroskupina. Evropska komisija je finančnim ministrom držav v območju evra prvič predstavila priprave na vse scenarije, tudi na sicer nezaželen brexit brez dogovora. Slovenski finančni minister Andrej Bertoncelj je v povezavi s tem danes v Bruslju dejal, da je nacionalni koordinator za brexit ministrstvo za zunanje zadeve, da pa lahko postreže s kakšnim finančnim podatkom.

Izpostavil je vsesplošno željo, da bi bil izstop Združenega kraljestva nadzorovan in dogovorjen, saj bi v tem primeru država tudi spoštovala svojo zavezo plačevanja v evropski proračun v skladu z ločitvenim sporazumom.

V primeru brexita brez dogovora pa se je treba po Bertoncljevih besedah pripraviti na to, da bodo morale izpad britanskega prispevka nadomestiti preostale članice, tudi Slovenija. Britanski doprinos v evropski proračun je po njegovih navedbah približno 11 odstotkov oz. 14 milijard evrov, slovenski pa 0,31 odstotka.

Vsaka manjkajoča britanska milijarda pomeni dodatne tri milijone za Slovenijo ali – v najslabšem primeru in po okvirnih ocenah – dodatnih 42 milijonov evrov plačil v proračun na letni ravni, je povedal Bertoncelj. Sam sicer kljub vsemu verjame v urejen brexit.