Cameron snubi liberalne demokrate

Konservativci Davida Camerona so zmagovalci četrtkovih parlamentarnih volitev v Veliki Britaniji, vendar pa sodeč po še nepopolnih izidih v parlamentu ne bodo imeli absolutne večine. Glede na projekcije naj bi jim zanjo zmanjkalo okoli 20 sedežev. Po zadnjih objavljenih izidih imajo konservativci zagotovljenih 305 sedežev v 650-članskem parlamentu, laburisti dosedanjega premierja Gordona Browna 258, liberalni demokrati Nicka Clegga pa zgolj 57, kar je precej manj od pričakovanj. Do zdaj je določenih 648 od 650 sedežev v parlamentu, končni izidi pa bodo znani popoldne. Prvi sedež v zgodovini stranke je dobila tudi Stranka zelenih.

Za konservativce je glasovalo dobrih 36 odstotkov volivcev, za laburiste nekaj čez 29 odstotkov, za liberalne demokrate pa 23 odstotkov. Analitki ocenjujejo, da se je okoli 5 odstotkov volilnega telesa laburistov letos odločilo za podporo torijcem, ki bodo tako oblikovali vlado, a bodo morali za to najverjetneje oblikovati koalicijo. Tako naj bi torijci pridobili 85 poslanskih mest od laburistov ter 6 od liberalnih demokratov.

Clegg razočaral Browna?

Vodja torijcev Cameron je namreč po objavi izidov vzporednih volitev izjavil, da laburisti nimajo več mandata za vodenje vlade in bodo morali po letu 1997, ko so prišli na oblast, zopet sestopiti. A je dosedanja vladajoča stranka kljub temu dala vedeti, da ne namerava zlahka prepustiti oblasti. Brown doslej poraza ni želel priznati, dejal je le, da je pripravljen "odigrati svojo vlogo za to, da bi Velika Britanija dobila trdno in stabilno vlado". Britanski mediji pišejo, da naj bi se Brown želel z liberalnimi demokrati pogovoriti o morebitni sestavi skupne vlade.

A na to izjavo se je pozneje odzval tudi Clegg, ki pa je povedal, da bi morali imeti konservativci prvi pravico, da se lotijo sestave vlade. Poudaril je, da bi bi morala imeti stranka, ki je dobila največ glasov in največ sedežev, "prva pravico poskusiti vladati, sama ali tako, da se obrne na druge stranke". Pri tem je še dodal, da bi morale vse stranke delovati v "nacionalnem interesu" in se dvigniti "nad ozko strankarsko politiko".

Koalicijski pogovori med torijci in liberalnimi demokrati vse verjetnejši

Vodja konservativcev David Cameron se je zavzel za "odprte in obsežne" pogovore z liberalnimi demokrati o morebitnem oblikovanju koalicijske vlade. "Liberalnim demokratom ponujam veliko, odkrito in vsestransko ponudbo. Želim, da bi sodelovali pri reševanju največjih in najbolj nujnih problemov države," je poudaril vodja torijcev.

Velika Britanija po njegovih besedah potrebuje močno in stabilno vlado. Potrebuje jo hitro, da bi lahko s tem vplivala na umirjanje finančnih trgov. Izrazil je pripravljenost torijcev, da bi uresničili nekatere poudarke iz volilnega programa liberalnih demokratov Nicka Clegga, vendar pa jim ni izrecno obljubil, da bodo izpolnili zahtevo za volilno reformo. To vprašanje naj bi preučil poseben medstrankarski odbor.

Vendar je današnji Cameronov nastop tudi nakazal, da bodo morali konservativci in liberalni demokrati prehoditi še nekaj poti, da bi prišli do skupnih stališč pri ključnih vprašanjih, kot sta Evropska unija in obramba. Liberalni demokrati so namreč za razliko od konservativcev veliko bolj proevropski, pa tudi do priseljevanja imajo veliko prožnejša stališča.

Cameron je namreč vnovič izrazil svojo nenaklonjenost temu, da bi Velika Britanija prenesla še več pooblastil na Evropsko unijo. "Ne verjamem v to, da je katera koli vlada lahko šibka in popustljiva pri vprašanju priseljevanja in obramba države mora ostati močna," je med drugim dejal Cameron.

Koalicijski pogovori med torijci in liberalnimi demokrati so tako vse bolj verjetni. Kot je danes poudaril Clegg, bi morala imeti stranka, ki je dobila največ glasov in največ sedežev, torej konservativci, "prva pravico poskusiti vladati, sama ali tako, da se obrne na druge stranke". Po poročanju BBC pa naj bi prvi pogovori stekli že drevi.

Velika Britanija nima zapisane ustave, ki bi določala ravnanje po volitvah, pravila pa določajo, da poskuša vlado najprej sestaviti dosedanji premier, razen če oceni, da mu to ne bo uspelo, in odstopi.

Po 36 letih spet brez absolutne večine

To je prvič po letu 1974, da v Veliki Britaniji stranka, ki je na volitvah dobila največ glasov, ni dobila absolutne večine v parlamentu. Februarja omenjenega leta so z majhno prednostjo zmagali konservativci, ki so upali, da se jim bodo v vladi pridružili liberalni demokrati, a so ti sodelovanje takrat zavrnili. Ker vladanje ni bilo mogoče, so oktobra istega leta razpisali še ene volitve, na katerih pa so konservativci praktično za las dobili absolutno večino.

Volitve je sicer zaznamovala visoka volilna udeležba, a tudi nepravilnosti, zato je volilna komisija že napovedala temeljito preiskavo. Zaradi dolgih čakalnih vrst več sto volivcev ni moglo oddati glasov.