Britanska vlada je sporočila, da ZDA in njene zaveznice skupaj pripravljajo nadaljnje etape protiteroristične kampanje, in ob tem zavrnila obtožbe, da Washington vodi kampanjo enostransko. Britanski premier Tony Blair se strinja s ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, da je boj proti terorizmu nujen, prav tako pa deli stališče o vprašanju orožja za množično uničenje, je povedal Blairov tiskovni predstavnik.
Ameriški predsednik Bush je namreč konec januarja razburil del arabskega sveta in Evrope, ko je Iran, Irak in Severno Korejo označil kot "osi zla". Te države bi lahko bile po Afganistanu naslednji cilji protiteroristične koalicije. Egiptovski zunanji minister Ahmed Maher pa je danes opozoril, da bi bil napad ZDA na Irak napaka, ki bi razdvojila koalicijo držav, ki se borijo proti terorizmu.
Blairov tiskovni predstavnik je zavrnil namigovanja medijev, po katerih se ZDA s svojimi zaveznicami v protiteroristični koaliciji premalo posvetujejo. Velika Britanija je sicer najtesnejša ameriška zaveznica od terorističnih napadov na ZDA 11. septembra lani. Prav tako je tudi edina država, ki je od začetka sodelovala v vojaških operacijah v Afganistanu.
Ubili civiliste in ne bin Ladna
V ameriškem raketnem napadu na neki konvoj na vzhodu Afganistana minulo sredo so življenje izgubili trije civilisti in ne teroristi, je sporočil namestnik afganistanskega ministra za meje Mirza Ali. Ameriške oblasti so namreč pred dnevi sporočile, da bi bil lahko med žrtvami napada tudi glavni osumljenec za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, saj se je višina ene od žrtev ujemala z višino trenutno najbolj iskanega človeka na svetu. Mirza Ali je še pojasnil, da je šlo za tri civiliste iz vasi Gorbaz južno od mesta Host, ki so pobirali ostanke eksplodirane bombe.
Poveljnik generalštaba ameriških sil Richard Meyers je pred dnevi dejal, da kakih 50 ameriških vojakov na vzhodu Afganistana preiskuje, ali so bili morda v raketnem napadu na nek konvoj ubiti tudi vodilni predstavniki Al Kaide. Med njimi naj bi bil tudi moški, ki je bil po podatkih ameriške obveščevalne službe CIA obdan s številnimi telesnimi stražarji, ko ga je zadela raketa. Ameriške oblasti so domnevale, da bi lahko šlo za Osamo bin Ladna.
Pentagon zanika napako
Pentagon je zanikal navedbe, da so v raketnem napadu na domnevne pripadnike Al Kaide v vasi Zavar Kali umrli trije vaščani in ne teroristi. Za to po besedah predstavnika Pentagona John Stufflebeema ni nobenih dokazov. Kot je še dejal Stufflebeem, je ameriška izvidniška enota danes zaključila s preiskovanjem območja na vzhodu Afganistana in se vrnila z dokaznim materialom - strelivom, radijskimi napravami in DNK testi žrtev.
Obrambni minister Rumsfeld napovedal preiskavo
Na zahtevo ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda je ameriška vojska uvedla preiskavo glede obtožb afganistanskih ujetnikov o grobem ravnanju. Tiskovna predstavnica Pentagona Victoria Clarke je ob tem dodala, da ameriška vojska sicer nima podatkov, da bi slabo ravnali z ujetniki, da pa bo kljub temu zadevo preiskala.
Več ameriških dnevnikov, med njimi tudi Washington Post, je poročalo, da je ameriška vojska grobo ravnala s skupino 27 Afganistancev, ki so jih prijeli 24. januarja med protiteroristično operacijo na jugu Afganistana, potem ko so napačno domnevali, da so talibanski borci oziroma pripadniki teroristične organizacije Al Kaida.
Washington Post, ki se je skliceval na pričevanje enega od ujetnikov, ki so jih po operaciji zaprli v ameriškem oporišču v Kandaharju na jugu Afganistana, je poročal, da naj bi Američani z njimi ravnali tako grobo, da sta dva med njimi izgubila zavest, številnim pa naj bi zlomili nos ali razbili zobe. V zaporu v Kandaharju naj bi bili po teh pričevanjih zaprti v kletkah z lesenimi rešetkami, prav tako pa naj bi jih pretepali. Podobna pričevanja sta objavila še dva ameriška časnika, in sicer New York Times in Los Angeles Times. Ameriške enote so vseh 27 ujetnikov minuli teden izpustile, potem ko so ugotovile, da niso ne talibani ne člani Al Kaide, in jih izročile prehodni vladi v Kabulu.
Skupino Afganistancev je ameriška vojska prijela med operacijo v mestu Hazar Kadam v bližini Kandaharja 24. januarja, pri čemer je menila, da gre za talibanske borce in pripadnike Al Kaide. V napadu naj bi bilo sicer ubitih 21 Afganistancev, en ameriški vojak pa je bil ranjen. Novinarji, ki so bili na kraju dogodka, so poročali, da so bili žrtve ameriškega napada oboroženi vaščani, ki so na ukaz vlade stražili skladišče orožja.
ZDA pritiskajo na Jemen
Poveljnik ameriške vojaške operacije v Afganistanu, general Tommy Franks je v jemenski prestolnici Sana s tamkajšnjim predsednikom Alijem Abdulahom Salehom razpravljal o lovu na domnevne člane teroristične mreže Al Kaida, so sporočili jemenski uradni viri. Po besedah generala Franksa ZDA v Jemnu ne nameravajo namestiti vojaških enot, ki bi izsledile domnevne člane Al Kaide, temveč bodo jemenski vladi pomagale pri urjenju.
Jemenska vlada priznava, da bi bili člani Al Kaide lahko v državi, vendar pa teroristična mreža po vladnih podatkih v Jemnu nima vojaških vadbenih centrov. V Jemnu naj bi se zagotovo skrivala dva osumljenca za napad na rušilec USS Cole, in sicer visoki predstavnik Al Kaide Kajed Salim Sunijan al Hareti in Mohamed Hamdi al Ahdal.
Washington že od oktobra 2000, ko je v napadu na ameriški rušilec USS Cole v jemenskem pristanišču Aden umrlo 17 ameriških vojakov, pritiska na Jemen, najrevnejšo državo na Arabskem polotoku, naj bolj sodeluje v protiteroristični kampanji. Jemen, od koder sicer izhaja oče glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA Osame bin Ladna, se je po 11. septembru lani obvezal, da bo sodeloval v ameriški vojni proti terorizmu, vendar pa po mnenju jemenskih uradnikov to ni mogoče brez ameriške pomoči pri urjenju ter brez njihove vojaške podpore in pomoči.
