Britanska vlada je v pismu generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu uradno predlagala, da bi London največ tri mesece vodil mednarodne varnostne sile v Afganistanu. Po treh mesecih pa bi vodstvo sil prepustili kateri od partnerk. Sile, v katere bi Velika Britanija prispevala 1500 mož, bo vodil britanski general John McColl, glavnina sil pa z nameščanjem v Afganistanu ne bi začela pred 28. decembrom.
Hoon je omenil, da bodo sile verjetno štele med 3000 in 5000 mož, dodal pa, da se bodo o dokončni sestavi enot dogovorili vojaški svetovalci 21 držav, ki so izrazile pripravljenost sodelovati v teh silah. Francija je izrazila pripravljenost prispevati 800 mož, Španija pa bataljon 700 mož. Nizozemska, Nemčija in Italija bodo po pričakovanjih prav tako med državami, ki bodo prispevale pretežni del sil.
Potrebna je še potrditev Varnostnega sveta
Namestitev sil potrebuje še potrditev Varnostnega sveta ZN, ki naj bi o ustrezni resoluciji glasoval v četrtek. Kot poročajo, naj bi se pet stalnih članic VS ZN že dogovorilo, da bi napotitev odobrili za obdobje šestih mesecev. Ključne članice ZN naj bi se tudi že dogovorile, da se v osnutku resolucije pripadnikom mednarodnih sil dovoli, da v nujnih primerih uporabijo tudi vojaško silo.
Obrambni minister v novi afganistanski vladi general Kasim Fahim, ki je sporočil, da so pristali na namestitev 3000 mož mednarodnih varnostnih sil, je dejal, da bo tisoč pripadnikov teh sil skrbelo za varnostne zadeve, kakih tisoč bo zdravnikov, inženirjev in drugih strokovnjakov, ki naj bi pomagali pri obnovi države, ostali pa naj bi sestavljali rezervne enote. Dejal je še, da bodo omenjene sile v Afganistanu ostale v času prehodne vlade oziroma šest mesecev, nato pa bo njihova misija končana. Napovedal je še, da se bodo afganistanske sile v Kabulu v skladu z dogovorom iz Bonna 5. decembra umaknile v vojašnice, vendar prestolnice ne bodo zapustile.
Upor pripadnikov Al Kaide
V spopadu med pakistanskimi vojaki in ujetimi pripadniki Al Kaide pri Pešavarju na severu Pakistana je bilo ubitih najmanj 13 ljudi. Pakistanski vojaki in pripadniki obmejnih paravojaških enot so več deset arabskih plačancev, ki so bili ujeti v Afganistanu, želeli prepeljati iz obmejnega pripora v mesto Pešavar.
Pri mestu Alizaj so se ujetniki dokopali do orožja in se uprli. Med žrtvami spopada naj bi bil tudi vsaj en pakistanski vojak. Pakistanske enote so sicer okrepile nadzor na meji s Pakistanom, da bi Osami bin Ladnu in pripadnikom njegove teroristične skupine Al Kaide preprečili vstop v Afganistan.
Američani zaslišujejo pristaše bin Ladna
Sodelavci ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) so v ameriškem oporišču Rhino v bližini Kandaharja začeli zasliševati petnajst talibanov in pripadnikov teroristične organizacije Al Kaida, da bi izvedeli, kje se nahaja glavni osumljenec za septembrske teroristične napade v ZDA, Osama bin Laden. Kot so sporočili iz omenjenega oporišča, aretirani z Američani nočejo sodelovati.
Ameriški vojaki pa so po navedbah Pentagona v bivališčih pripadnikov Al Kaide v Afganistanu našli navodila za izdelavo preprostejših konvencionalnih bomb in preprostega biološkega orožja. Vendar je namestnik načelnika združenega poveljstva ameriške vojske Peter Pace dejal, da ni dokazov, da so Osama bin Laden in njegovi privrženci dejansko izdelali omenjeno orožje.
Novi premier Karzaj v Rimu
Vodja nove afganistanske prehodne vlade Hamid Karzaj je ob zaključku svojega obiska v Rimu poudaril, da je treba nujno prijeti glavnega osumljenca za septembrske teroristične napade v ZDA, Osamo bin Ladna, in talibanskega voditelja mulo Mohameda Omarja. Karzaj je dodal, da mora bin Laden pred mednarodno sodišče.
Karzaj pa se je danes v Rimu sestal tudi z italijanskim zunanjim ministrom Renatom Ruggierom, s katerim sta razpravljala o spoštovanju človekovih pravic v Afganistanu. Ruggiero je ob tem poudaril, da mora biti spoštovanje človekovih pravic v središču pozornosti afganistanske prehodne vlade in dodal, da mednarodna skupnost pričakuje, da bodo ženske poslej v Afganistanu imele večjo vlogo, kot so jo imele v času talibanskega režima. Kot sta izpostavila sogovornika, je ena od nalog prehodne afganistanske vlade tudi boj proti trgovini z mamili.
