Britanci izstopajo. Kaj se bo dogajalo zdaj?

Kampanja za izstop iz Evropske unije je prepričala večino volivcev. 52 odstotkov jih je namreč izrazilo željo, da Velika Britanija izstopi iz EU. Ker je referendum zavezujoč, to pomeni, da mora britanska vlada zdaj sprožiti postopek za izstop iz Unije 28 držav.

Izstop države članice iz Unije ureja 50. člen pogodbe o Evropski uniji, ki je bil uveden z lizbonsko pogodbo leta 2009. Ta določa, da se lahko vsaka država v skladu s svojimi ustavnimi določili odloči za izstop iz EU. Unijo in Britance nato čakajo dolga in težka pogajanja o prihodnji ureditvi odnosov. 

Pogajanja naj bi trajala dve leti, a dejansko bi lahko trajala mnogo dlje, opozarjajo poznavalci. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je posvaril, da bi lahko pogajanja o prihodnjih odnosih trajala tudi do sedem let.

Proces bo dolgotrajen tudi zato, ker se bodo morali prebiti skozi 80 tisoč strani zakonodaje, ki zavezuje Veliko Britanijo EU. Nekatere zakone bodo obdržali, saj se ti nanašajo na evropske politike z državami zunaj unije, denimo Norveško in Švico.

Dogovor o posebnem statusu bo izničen

Dogovor, ki ga je britanski premier David Cameron izpogajal z Evropsko unijo februarja in s katerim je Velika Britanija dobila poseben status znotraj Unije, bo zdaj prenehal veljati. Velika Britanija je namreč dobila zagotovilo, da ne bo diskriminirana, ker ni znotraj evroobmočja. S tem so želeli zaščititi avtoriteto Londona kot največjega evropskega finančnega središča. V zameno se je Velika Britanija zavezala, da ne bo ovirala tesnejše integracije evrobmočja. Če bo Britancem uspelo izpogajati nadaljnji dostop do enotnega evropskega trga, ta verjetno ne bo vseboval zaščite pred diskriminacijo.

Članice si bodo morale porazdeliti breme britanskega prispevka v proračun, Britanci bodo izgubili številne ugodnosti in koristi

Urediti bodo morali vrsto vprašanj, med drugim proračun Evropske unije, notranji trg in trgovinske odnose ter prost pretok oseb. Velika Britanija je neto plačnica, njen prispevek v skupni proračun, ki znaša nekaj manj kot 143 milijard evrov, je bil leta 2014 enajst milijard evrov. Preostale članice bi se v primeru izstopa morale dogovoriti, kako si bodo porazdelile breme britanskega prispevka v proračun.

Britanci bodo verjetno izgubili dostop do enotnega evropskega trga ali pa bi bil ta močno omejen. Prav tako bi se morali znova pogajati o številnih prostotrgovinskih sporazumih s tretjimi državami, ki jih je sklenila EU. Po mnenju analitika bruseljskega Evropskega političnega centra Fabiana Zuleega si je težko predstavljati, da bi Velika Britanija še naprej uživala vse ugodnosti in koristi, ki jih prinašajo skupni trg in trgovinski odnosi, ne da bi prispevala v sistem.

Eno od vprašanj, ki bi ga bilo treba razrešiti, je tudi prost pretok oseb. Po nekaterih podatkih v državah članicah Unije živita in delata dva milijona Britancev. Razjasniti bi morali njihov status in pravice, pa tudi status evropskih državljanov, ki živijo in delajo na Otoku.

Izstop začne veljati po podpisu sporazuma

Sporazum v imenu Unije sklene Svet EU s kvalificirano večino, potem ko dobi soglasje Evropskega parlamenta. Za kvalificirano večino so potrebni glasovi 55 odstotkov držav članic EU, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU.

Pogodba o EU in pogodba o delovanju EU v državi, ki se odloči za izstop, prenehata veljati z dnem, ko začne veljati sporazum o izstopu, ali dve leti po tistem, ko država izrazi namero o izstopu. Dveletno obdobje je mogoče podaljšati, če Evropski svet v dogovoru z državo, ki želi izstopiti, soglasno odloči, da se to obdobje podaljša.

Če želi država, ki se je odločila izstopiti iz EU, znova zaprositi za članstvo, se njena prošnja obravnava v skladu z 49. členom pogodbe o EU, v katerem je opisan postopek o pristopu. Ali bi se Britanci znova odločili za to možnost, je seveda drugo vprašanje.

Scenarij: trgovanje 'po starem'

Po ukinitvi članstva v EU bi se lahko Velika Britanija vrnila na 'stari sistem', kar pomeni, da bi z Evropsko unijo trgovala po pravilih Svetovne trgovinske organizacije. Torej, znova bi uvedli uvozne dajatve in tarife, drugačen režim pri vstopu in izstopu iz države. 

A bolj verjetno je, da bosta strani dogovorili nov sporazum, ki bi Veliki Britaniji omogočil, da bi še vedno uživala prost pretok blaga in ljudi.

Prostotrgovinski sporazumi, ki jih je EU sklenila s 53 državami, med drugim s Kanado, Singapurjem in Južno Korejo, več ne bodo veljavni za Veliko Britanijo. Če bodo Britanci s temi državami želeli pod istimi pogoji trgovati še naprej, bodo morali z vsako od teh držav znova sesti za pogajalsko klop.