Posledica zlorab: vse manj Britancev donira humanitarnim društvom

Doniranje za humanitarne dejavnosti je pri Britancih dolga in pomembna tradicija in prav tako kot Slovenci tudi oni radi stopijo skupaj in po svojih močeh podprejo določen dobrodelni namen. Kako zelo vsakdanja navada je dobrodelnost ljudi na Otoku, pove že dejstvo, da v mnogih trgovinah kupce na blagajni prodajalka tik pred plačilom vpraša, ali lahko znesek zaokroži navzgor – razliko do bolj okroglega zneska pa namenijo izbrani humanitarni organizaciji. Pri skoraj vsaki blagajni je tudi majhen zbiralnik, v katerega lahko ljudje vržejo kakšen kovanec za dobrodelne namene.

Misel na to, da bo nekdo denar, ki so ga ljudje v dobri veri darovali, zato da bi s tem nekomu pomagali do potrebne operacije, zdravljenja, ali celo strehe nad glavo, porabil za svoje lastne potrebe, vsakogar, ki rade volje daruje, upravičeno jezi.

Ko zaupanje v dobrodelne organizacije zamajejo tudi znana imena  

Britance je letošnje poletje razburjalo razkritje finančne afere dobrodelne organizacije Viva Palestina, ki jo je leta 2009 ustanovil publicist, radijec in nekdanji poslanec George Galloway. Organizacija je v okviru velike medijske kampanje zbrala več kot milijon funtov (1,12 milijona evrov) donacij za pomoč Palestini, so se kmalu po ustanovitvi hvalili v organizaciji.

Britanska Komisija za dobrodelne organizacije, ki bedi nad porabo humanitarnih sredstev, pa je ob pregledu poslovanja ugotovila, da ni nobenih oziroma je zelo malo dokazov o tem, da je humanitarna pomoč dejansko dosegla tiste, za katere so jo zbirali. Prav tako niso mogli potrditi, da je Viva Palestina dejansko izvajala kakršne koli humanitarne aktivnosti v Palestini. Iz dokumentacije so razbrali, da je organizacija zbrala le 180.000 funtov (202.000 evrov) in ne milijon funtov. Vodstvo organizacije namreč ni zbiralo računov in ni beležilo prihodkov in odhodkov, prav tako niso oddajali letnih poročil.

Leta 2014 so organizaciji zamrznili račune. Preiskava je med drugim pokazala, da je bil eden izmed nadzornikov organizacije na plačilni listi te iste organizacije, vodstvo organizacije pa je s sredstvi fundacije kupovalo mobilnike in radijske sprejemnike in za to zapravilo kar precej denarja. Poleg tega so bančni izpiski pokazali, da je humanitarna organizacija samo za naročnine za mobilne telefone v treh letih zapravila 33.274 funtov (37.377 evrov).

Viva Palestina je prenehala z delovanjem leta 2016, Michelle Russel, direktorica preiskav pri Komisiji za dobrodelne organizacije, pa je dejala, da je bil to primer povsem neprimernega vodenja humanitarne organizacije. "Poledica teh napak je, da so ogroženi ugled te organizacije, ugled širšega dobrodelnega sektorja in dobrodelna sredstva, ki jih je javnost prispevala organizaciji," so ob razkritju svojih ugotovitev opozorili v Komisiji.

V Viva Palestina so vse te očitke zavrnili in poudarili, da je bila Viva Palestina kampanja za zbiranje denarja in ne dobrodelna organizacija in da zato niso izdajali letnih poročil. Vztrajali so, da je Viva Palestina v Gazo pripeljala na stotine kombijev, avtomobilov, tovornjakov in reševalnih vozil, ki so bili polni humanitarne pomoči. "Če so prostovoljci imeli polne žepe denarja, ki so ga razdelili prebivalcem Gaze, ne vem. Vendar, upam, da so," je dejal Ron McKay, Gallowayev občasni predstavnik za stike z javnostjo.

Britansko zaupanje v humanitarne organizacije pa je nedavno zamajal še en primer zlorabe humanitarnih organizacij. V Birminghamu so namreč zaradi suma zlorab donacij julija aretirali 38-letnega ustanovitelja organizacije Sikh Youth UK in njegovo 50-letno sestro. Ta teden so proti njima vložili obtožnici. 50-letnica je obtožena pranja denarja in šestih primerov kraje donacij v skupni vrednosti okoli 50.000 funtov (56.000 evrov). Oba z bratom pa sta obtožena, da sta Komisiji zavedno ali nepremišljeno podajala napačne ali zavajajoče informacije. 

Registrirane dobrodelne organizacije v Veliki Britaniji lani zbrale 85,2 milijarde evrov

Da bi preprečili ali vsaj omejili pogostost takšnega početja ter prisilili humanitarne organizacije k večji transparentnosti, imajo Britanci posebno Komisijo za dobrodelne organizacije. Ta od leta 2008 vsako leto izdaja tudi poročilo o ugotovljenih nepravilnostih. Zadnje poročilo (april 2017–marec 2018) kaže, da se je v registrirane britanske dobrodelne organizacije steklo dobrih 76 milijard funtov (85,2 milijarde evrov), te iste organizacije pa so zapravile 73,5 milijarde funtov (82,4 milijarde evrov). Registriranih je bilo 168.010 dobrodelnih organizacij.

Komisija spodbuja ljudi, da jim sporočijo vsakršne slabe izkušnje z neko humanitarno organizacijo, ali sume, da se z donacijami ne ravna tako, kot bi se moralo. V lanskem letu so prejeli več kot 94.000 pritožb prek elektronskih sporočil, klicev in pisem. 2819 primerov je bilo resnih obtožb (638 primerov več kot leto poprej), od tega je bilo 223 sumov kraje, 268 pa sumov goljufij in pranja denarja.

Med rednim nadzorom skladnosti s predpisi so pod drobnogled vzeli več kot 2200 organizacij in odkrili 466 sumov zlorabe ali neprimerne rabe denarja ter 204 sume kraje ali goljufij. Uvedli so 124 preiskav zaradi sumov zlorabe in neprimernega ravnanja s financami. Prejeli so tudi 101 poročilo žvižgačev, od teh se jih je osem nanašalo na sume goljufije in pranja denarja, pet pa na krajo. Število žvižgačev – posameznikov, ki so zaposleni v neki dobrodelni organizaciji in opozorijo na nepravilnosti znotraj nje – je v lanskem letu poskočilo za 85 odstotkov v primerjavi z letom pred tem. Strokovnjaki takšno drastično povečanje števila žvižgačev povezujejo z razkritjem afere o spolnih zlorabah deklic na Haitiju, v katere so bili vpleteni člani humanitarne organizacije Oxfam.

Posledica zlorab donacij: vse manj Britancev donira humanitarnim društvom

Delež Britancev, ki darujejo denar neposredno humanitarnim organizacijam, iz leta v leto upada. Razlog je predvsem izguba zaupanja zaradi različnih afer, ki so se zvrstile. Če je še leta 2016 dobrodelnim organizacijam denar darovalo okoli 61 odstotkov Britancev, jih je lani le še 57 odstotkov, je pokazala zadnja raziskava, ki jo je opravila organizacija Charities Aid Foundation (CAF).

Le okoli 48 odstotkov anketiranih Britancev meni, da dobrodelnim organizacijam zaupajo, medtem ko se je povečal odstotek tistih, ki so prepričani, da jim ne morejo zaupati. "Če ljudje nimajo zaupanja, to pomeni, da jih skrbi, da njihov težko prislužen denar ni primerno zapravljen, ko ga donirajo humanitarnim organizacijam. To je izziv, s katerim se mora spoprijeti celoten dobrodelni sektor in najti načine, da ljudi znova pritegniti k darovanju in jim pokazati, kako njihov denar pomaga," je ob predstavitvi rezultatov za The Guardian dejala Susan Pinkney iz CAF.