Nekdanji iraški raziskovalec Mahdi Obejdi naj bi ZDA predal dokumente o iraškem jedrskem programu in dele nekaterih naprav. Dele naprav naj bi znanstvenik leta 1991 po navodilu tedanjega iraškega režima zakopal na svojem vrtu.
To po navedbah ameriške televizijske mreže CNN dokazuje, da je nameraval iraški režim nadaljevati svoj jedrski program.
Kot je še dejal Kay, je Obejdi povedal, da od leta 1991 ni delal na jedrskem programu, omenjene dokumente in dele pa je hranil, čakajoč na ukaz o nadaljevanju jedrskega programa, ki pa ga ni dobil. Po poročanju CNN so Obejdiju ponudili zatočišče v ZDA in sodelovanje z ameriškimi oblastmi.
IAEA: Irak po letu 1991 ni imel jedrskega programa
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je ocenjuje, da podatki in materiali, ki jih je zagotovil Obejdi, očitno potrjujejo domnevo, da režim v Bagdadu po tem obdobju svojega jedrskega programa ni reaktiviral. Po besedah tiskovnega predstavnika Marka Gwozdeckya, najdbe in ugotovitve potrjujejo, da v Iraku po letu 1991 ni bilo jedrskega programa, to pa je tudi v skladu s poročili, ki jih je Varnostnemu svetu OZN posredovala IAEA.
State Department oporeka ugotovitvam CIE
Obveščevalna služba ameriškega zunanjega ministrstva pa oporeka ugotovitvam ameriške Centralne obveščevalne službe (CIA), da so bila skrivnostna vozila, ki so jih našli v Iraku, laboratoriji za izdelavo biološkega orožja, piše ameriški dnevnik The New York Times, ki se sklicuje na vire v ameriški administraciji.
V memorandumu, ki so ga posredovali državnemu sekretarju Colinu Powellu, ugotavljajo, da se ne da upravičiti sklepa, da tovornjakov ni moč uporabiti za nič drugega kot za izdelavo biološkega orožja. Najdena vozila bi lahko služila tudi za polnjenje raketnih izstrelkov z gorivom. Ameriški predsednik je sicer ugotovitve CIE uporabil za trditve o obstoju prepovedanih orožij v Iraku.
Oboroženi incidenti ne pojenjajo
V napadu na ameriško vojaško vozilo na avtocesti z letališča proti središču iraške prestolnice je bil ubit ameriški vojak, eden pa ranjen. Ameriški vojaki so hiteli na prizorišče nekega drugega incidenta, v katerem je bil pred tem ubit še en vojak, dva pa ranjena, je naletelo na eksplozivno telo na cesti.
Arabska televizijska postaja Al Džazira poroča o dveh mrtvih ameriških vojakih in enem ranjenem Iračanu.
V današnjih oboroženih incidentih pa sta bila ubita tudi dva Iračana, uslužbenca iraškega elektrogospodarstva, ko so konvoj, v katerem sta se peljala in so ga vodili Američani, napadli z granatami.
V provinci Salahesin na severu Iraka, kakih 250 kilometrov severno od iraške prestolnice, pa je zopet odjeknila eksplozija na naftovodu. Če gre za sabotažo, je eksplozija že šesti napad na iraške naftovode in plinovod ta mesec. Eksplozije so v zadnjih dneh v iraški prestolnici povzročile več izpadov električnega toka.
Visoki iraški predstavnik, zadolžen za ministrstvo za nafto, Tamer Gadbane je zagotovil, da ti napadi ne bodo vplivali na izvoz iraške nafte. "Gre za hude incidente, ki bodo vplivali na našo dejavnost. O tem ni dvoma," je dejal in poudaril, da ima Irak za izvoz pripravljen program, ki ga ti dogodki praviloma ne bi smeli ogroziti.
Sirija čaka na pojasnila
Sirija je sporočila, da še vedno čaka pojasnila iz Washingtona v zvezi z ameriškim napadom na konvoj na sirsko-iraški meji. To je prvi uradni odziv Damaska na dogodek, ki se je zgodil 19. junija. Ameriški veleposlanik v Siriji, ki so ga zaradi dogodka poklicali na sirsko zunanje ministrstvo, je prejšnji četrtek obljubil, da bo Washington odgovoril na vprašanja, vendar odgovora doslej še ni, piše sirski tisk.
Britanski tisk pa piše, da so štiri od šestih britanskih vojakov, ki so bili v torek ubiti na jugu Iraka, ubili, potem ko so se predali po spopadu z demonstranti. Kaj natančno se je dogajalo zaenkrat še ni uradno pojasnjeno.
