
Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten je evropskemu parlamentu dejal, da bi bil samostojni ameriško-britanski napad na Irak velik udarec ZN, Natu in transatlantskim odnosom. Patten je ob tem opozoril Washington, da z orožjem ne more vsiliti demokracije neki državi ter da bi morebitna vojna v Iraku lahko podpihovala terorizem, predvsem v primeru, če se razmere na Bližnjem vzhodu ne bodo umirile.
ZDA o obnovi Iraka

V poročilu o obnovi Iraka po spremembi režima z naslovom »Irak – dan potem«, ki ga je pripravila skupina nekdanjih vladnih strokovnjakov, je zapisano, da bo obnova zahtevna in draga naloga, ki bo od ZDA terjala velike in dolgotrajne politične, finančne in človeške napore. Obnova naj bi stala več milijard dolarjev, po nekaterih ocenah celo 20 milijard dolarjev, kar menijo sestavljalci poročila, mora vedeti tudi ameriška javnost.
Ameriška administracija naj bi morala zagotoviti tudi zaščito iraških civilistov, saj je to "ključ bo miru". To med drugim pomeni humanitarno pomoč, zaščito beguncev, nadaljevanje programa nafta za hrano in oblikovanje iraške policije. ZDA bi si morale v proces obnove Iraka vključiti čim več držav in mednarodnih organizacij, piše v poročilu.
Glede nafte poročilo meni, da bi morale ZDA prihodnji iraški vladi prepustiti izbiro "iraške naftne politike".
ZDA testirale 'mater vseh bomb'
ZDA so v torek uspešno preizkusile satelitsko vodeno bombo vrste MOAB (Massive Ordnance Air Blast), ki tehta 9,45 tone in je znana pod vzdevkom "mater vseh bomb".
Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva so sporočili, da je bil poskus bombe MOAB opozorilo Iraku. Predsednik generalštaba ameriške vojske general Richard Myers je zatrdil, da bodo ZDA v napadu na Irak uporabile vse orožje, ki ga imajo na zalogi ali v procesu razvijanja.

Satelitsko vodeno bombo MOAB so vrgli z iz letala C-131, je povedal tiskovni predstavnik oporišča. Sama eksplozija je bila slišati kot močan grom, ki ga je bilo slišati tudi v skoraj dva tisoč kilometrov oddaljeni vojaški bazi. To je bil prvi poskus te bombe s strelivom, so povedali v oporišču.
Satelitsko vodena bomba nad tarčo razprši vnetljivo meglico, ki se nato vžge ter tako povzroči zelo uničujočo eksplozijo.
Rušilna moč bombe MOAB se lahko primerja z močjo manjše jedrske bombe. MOAB ima 40 odstotkov večjo moč kot doslej najmočnejša nenuklerana ameriška bomba, ki jo imenujejo Marjetica. 6,75 tonsko Marjetico so ameriške sile uporabile tudi v napadih na gorovje Tora Bora v Afganistanu konec leta 2001.