Brez proračuna nekateri ne bodo smeli delati

Ameriški predsednik Barack Obama je s predsednikom senata Harryjem Reidom in predsednikom predstavniškega doma kongresa Johnom Boehnerjem skušal doseči kompromis o proračunu za leto 2011. Dogovor je pomemben, saj trenutna situacija vodi v začasno ustavitev dela nekaterih vladnih uradov, česar pa si Obamova administracija ne želi.

Kljub temu pa se na scenarij t. i. ohromitve vlade v ZDA že pripravljajo. Ohromitev vlade sicer ne pomeni, da nihče ne dela. Vedno ohranijo tiste urade in uslužbence, ki so za državo nujni. Jasno je na primer, da bi z dejavnostmi, ki so nujne za nacionalno varnost, kot so vojaške operacije, nemoteno nadaljevali. Tudi na nadzor zračnega prostora in druge dejavnosti, s katerimi skrbijo za varnost javnosti, ohromitev vlade ne bi vplivala. Zvezni zapori bi še vedno delovali, kriminalistične preiskave bi še naprej potekale.

Bi pa vladna ohromitev vplivala tudi na nekatere priljubljene izletniške točke. Obiskovalcev ne bi smeli sprejemati nacionalni parki, med njimi tudi znameniti Yellowstone, zapreti bi morali nacionalni živalski vrt, svoja vrata pa bi zaprl tudi Smithsonian, največji kompleks muzejev in raziskovalnih centrov na svetu.

Vsi vladni uslužbenci, ki niso nujni, bi morali ostati doma. Nihče še ni izdal uradne številke o tem, koliko uslužbencev je nujnih v času ohromitve vlade, po nekaterih podatkih pa naj bi  začasno zadržali plače za okoli 800.000 uslužbencev zvezne vlade.

John Berry, direktor kadrovskega urada, je dejal, da zvezne agencije in uradi nimajo pooblastil, da bi svoje uslužbence plačevale v času ohromitve. O tem, ali bodo delavcem namenili kakšno nadomestilo, bo odločal kongres. V preteklosti je kongres večkrat odobril plačilo v času ohromitve vlade, a politična klima je danes drugačna in obstaja možnost, da tokrat delavcem ne bodo tako naklonjeni.

Vladni uslužbenci, ki ostanejo doma, v času ohromitve vlade ne smejo delati, niti denimo kot prostovoljci, in nasvet številnih je bil, naj svoje BlackBerryje, ki so v lasti vlade, preprosto ugasnejo.

Pri pripravah na ohromitev si pomagajo s scenarijema iz let 1995 in 1996. Tudi takrat so se ZDA soočale z ohromitvijo, a od devetdesetih let se je precej spremenilo in pretekle izkušnje v nekaterih primerih ameriški vladi ne pomenijo kaj dosti. "Zavedamo se, da je svet zdaj popolnoma drugačen, kot je bil leta 1995,“ je za New York Times dejal uradnik, ki je želel ostati anonimen. "Leta 1995 se nismo spraševali, ali so spletne strani nujne, ali je elektronska pošta nujna, kaj naj storimo z BlackBerryji in ali je Twitter nujno sredstvo za komunikacijo,“ je povedal in dodal, da so vse to pravna vprašanja, ki jih morajo rešiti.