Vodja Misije ZN na Kosovu (UNMIK) Michael Steiner je v svojem poročilu varnostnemu svetu v četrtek med drugim menil, da je za razmišljanje o določitvi končnega statusa Kosova v letu 2003 še prezgodaj. Steiner je poročal o tem, da se nekateri politiki na Kosovu in Beogradu zavzemajo za čimprejšnjo ureditev statusa Kosova v škodo izboljšanja standardov. Pri tem je omenil pozive srbskega premiera Zorana Đinđića, da je sedaj čas za ureditev statusa Kosova. V letu 2003 ima Kosovo po Steinerjevih besedah tri prioritete, med katerimi ni ureditve končnega statusa. To so gospodarstvo, multietničnost in boj proti kriminalu.
Varnostni svet je v četrtek obravnaval tudi poročilo generalnega sekretarja OZN Kofija Annana in po seji sprejel predsedniško izjavo, ki jo je prebral predsedujoči v februarju nemški veleposlanik Gunter Pleuger. Kofi Annan je v svojem poročilu predstavil napredek na nekaterih področjih, pri čemer je izpostavil uspešne druge lokalne volitve, razširitev oblasti UNMIK v severni del Kosovske Mitrovice, postopno prehajanje nadzora nad volilnim procesom v roke kosovskih ustanov ter imenovanje sodnikov in tožilcev iz vrst manjšin.
Predsedniška izjava izraža podporo prizadevanjem mednarodne skupnosti za izvajanje politike "standardi pred statusom", kar pomeni, da je potrebno najprej poskrbeti za izboljšanje življenjskega standarda prebivalcev Kosova, šele nato pa razmišljati o končnem statusu pokrajine, ki v skladu z resolucijo 1244 še vedno spada v okvir nekdanje ZRJ oziroma po novem državne skupnosti Srbija in Črna Gora.
Brez replik in pripomb ni šlo
Udeleženci razprave v VS so se večinoma povsem strinjali z Annanovim poročilom in Steinerjevim poročanjem, kljub temu pa je bilo tudi nekaj posebnih pripomb. Predstavnik Kitajske Wang Yingfan je zaskrbljen zaradi nekaterih izjav o neodvisnosti Kosova, saj Kitajska meni, da je treba izpolnjevati določila resolucije 1244 in da bo vsako spreminjanje meja škodovalo stabilnosti regije. Predstavnik ZDA Richard Williamson je uvodoma poudaril, da njegova država še naprej podpira UNMIK in izrazil zaskrbljenost zaradi spopadov znotraj albanske skupnosti. Kosovske ustanove je opozoril, naj ne krivijo UNMIK za lastno nezmožnost opravljanja učinkovitega dela. Kljub temu pa ZDA skrbi počasno prehajanje uprave iz rok UNMIK lokalnim ustanovam, še posebej pristojnosti nad proračunom Kosova. Pozive za hitro rešitev statusa Kosova in vrnitev srbskih sil na Kosovo pa je označil za provokativne.
Ruski predstavnik Genadij Gatilov je izpostavil zaskrbljujoč obstoj paravojaške organizacije kosovskih Albancev, ki je nasledila Osvobodilno vojsko Kosova, in dejal, da ne razume, kako je lahko mednarodna skupnost to sprejela kot dejstvo. Tudi Rusijo skrbijo prizadevanja albanskih politikov za neodvisnost, zato je Gatilov poudaril, da ne sme priti do kršitve ozemeljske celovitosti Srbije in Črne Gore.
Jugoslovanski predstavnik Dejan Šahović je opozoril, da sprememba ustave v Beogradu ni spremenila mednarodnega statusa države, ki se sedaj imenuje Srbija in Črna Gora in da glede Kosova velja enako, kot je veljalo, ko se je država imenovala Zvezna republika Jugoslavija, kar pomeni, da Kosovo ostaja njen del. Položaj na Kosovu je ocenil s kritičnimi besedami in dejal, da je do izgradnje multietnične in demokratične skupnosti še daleč.
Đinđić zahteva vrnitev sil
Srbski premier Zoran Đinđić je pa od Varnostnega sveta ZN zahteval, da določi datum vrnitve varnostnih sil Srbije in Črne Gore na Kosovo. V pismu, naslovljenem na članice VS, je Đinđić zahteval takojšen začetek pogovorov o sodelovanju Srbije in Črne Gore pri vseh odločitvah, ki zadevajo prihodnji status Kosova. "Gre predvsem za vprašanja varnosti (vojska in policija, nadzor meje), pravne in ekonomske ureditve, odnosa osrednje oblasti v Beogradu z oblastjo v Prištini ter odnosa Prištine do srbske skupnosti na Kosovu," je v svojem pismu zapisal Đinđić.
