Brexit. Politična beseda leta 2016, ki je postala popularna še pred uspešno predsedniško kampanjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Skovanko, ki pomeni izstop Velike Britanije iz Evropske unije, pripisujejo Petru Wildingu, ustanovitelju British Influence možganskega trusta (v angleškem svetu poznanega kot ’think thank’). Izraz je Wilding začel uporabljati že osem mesecev prej, preden je takratni premier Velike Britanije David Cameron naznanil referendum. Besedo brexit so dodali v sloviti Oxford English Dictionary, najdemo pa jo lahko tudi v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
Uporaba besede brexit se je po hitrem pregledu trendov Google iskalnih pojmov v letu 2016 povečala kar za 3.400 odstotkov.
Škoti in Severni Irci proti brexitu, Angleži in Valižani za
Spomnimo – referendum v Združenem kraljestvu o izstopu iz EU se je zgodil 23. junija 2016. Udeležilo se ga je več kot 33 milijonov ljudi oziroma 72,2 odstotka prebivalstva. Za izstop (’leave’) je glasovalo 51,9 odstotka prebivalstva. Na tem mestu je treba poudariti, da medtem ko so v Angliji in v Walesu večinsko izglasovali brexit, so ga na Škotskem zavrnili kar z 62 odstotki, na Severnem Irskem pa z 55,8 odstotka.
29. marca 2017, torej dobrih devet mesecev po referendumu, se je brexit zares začel, saj je Združeno kraljestvo takrat uradno sprožilo postopek za izstop iz EU, upoštevajoč 50. člen Pogodbe o Evropski uniji.
Vprašanja, ki se ob tem porajajo državljanom Evropske unije, med katere (vsaj zaenkrat) spadajo tudi državljani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, so med drugim zagotovo: Kdaj se bo brexit zgodil? Se brexit sploh bo zgodil? Obstaja možnost za ponovitev referenduma?
'Brexit pomeni brexit'
Vprašanja se porajajo tudi dober teden pred datumom, ko naj bi se brexit zgodil. "Združeno kraljestvo bo EU zapustilo 29. marca 2019 ob 23. uri po britanskem času," je pred časom zapisala britanska premierka Theresa May.
Mayeva je nasledila Camerona, ki je odstopil prav zaradi rezultatov referenduma. Čeprav je pred samim referendumom podprla obstanek Velike Britanije v EU, je z nastopom novega položaja postala obraz brexita. "Ljudstvo je odločilo. Ne sme biti nobenih poskusov, da ostanemo v EU, nobenih poskusov, da se prikrademo nazaj skozi zadnja vrata … Brexit pomeni brexit," je že takrat sporočila, kaj bo njeno glavno poslanstvo. Izrazila je tudi nujo po enotnosti znotraj stranke, ne glede na to, kakšen je pogled posameznika na izstop Velike Britanije iz EU.
Sporazum na 585 straneh
Le dober teden dni pred brexitom se sedaj zdi, kot da so v Veliki Britaniji vse prej kot enotni.
Pogajanja med EU in Združenim kraljestvom so se začela 19. junija 2017, prvi osnutek sporazuma o izstopu pa je nastal 28. februarja naslednjega leta. Sporazum, ki ga imajo nekateri za ’Mayin sporazum’, ima dva dela – prvi del sestavlja kar 585 strani pogojev o izstopu, ki med drugim določajo, koliko denarja je Združeno kraljestvo dolžno Evropski uniji (okoli 45 milijard evrov), ter kaj se bo zgodilo z britanskimi državljani, ki živijo in delajo znotraj EU, in seveda obratno, z državljani držav EU, ki živijo in delajo Združenem kraljestvu. Ta dokument je pravno zavezujoč.
Drugi del sporazuma je dolg ’le’ 26 strani in predvideva, kakšni bodo odnosi med EU in kraljestvom na področjih, kot so blagovna menjava, obramba in varnost.
Mayeva doživela največji poraz v zgodovini
A ta sporazum, ki je nastal na kar 585 straneh, v parlamentu nima podpore. Na glasovanju, ki se je zgodilo 15. januarja letos, je Mayeva doživela največji poraz v zgodovini glasovanj v parlamentu – sporazum so poslanci zavrnili s 432 glasovi proti in le 230 glasovi za. Glasovanje bi se prvotno moralo zgoditi že 11. decembra, a ga je Mayeva takrat prestavila, saj si je želela pridobiti večjo podporo.
Dan po največjem porazu Mayeve je vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, čigar moč se s trenutnim dogajanjem krepi, proti premierki vložil še nezaupnico, ki pa jo je preživela. Vseh 118 poslancev znotraj njene stranke, ki so glasovali proti njenemu dogovoru, ji je želelo dati še eno priložnost, da bi s pogajanji izborila boljšega za Združeno kraljestvo.
V marcu sta se zgodili še dve glasovanji, ki sta neslavno propadli – 12. marca je parlament Združenega kraljestva še drugič glasoval proti obstoječemu sporazumu, dan pozneje pa so glasovali proti brexitu brez dogovora. Slednji scenarij poznamo pod imenom trdi brexit. V tem primeru bo 30. marca 2019 za Združeno kraljestvo nehal veljati pravni red EU, prehodno obdobje dveh let, ki bi omogočalo nadaljnje urejanje odnosov, pa ne bi začelo veljati.
Preložitev brexita?
Zdi se, da sta Mayeva in s tem Združeno kraljestvo v brezizhodnem položaju. Medtem ko še vedno vztraja pri iskanju večine v parlamentu za potrditev ločitvenega sporazuma, pa je – kljub svojemu obžalovanju – zaprosila za trimesečno preložitev brexita. Voditelji EU naj ne bi bili naklonjeni tako dolgemu podaljšanju, zato se bo rok premaknil najpozneje na 18. april. Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je namreč sporočil, da morajo do takrat v Združenem kraljestvu sporočiti, če bodo sodelovali na evropskih volitvah. Pogoj za podaljšanje roka je seveda, da bodo na ponovnem glasovanju v britanskem parlamentu sporazum podprli.
Spomnimo, 23. maja so že na sporedu volitve v Evropski parlament.
Negotovost do zadnjega trenutka
Ne pretiravamo, če situacijo v Veliki Britaniji označimo za politično krizo. Na spletni strani britanskega parlamenta so vložili peticijo, ki poziva britansko premierko Thereso May, naj prekliče odločitev o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Peticija je zbrala že več kot milijon podpisov, britanski parlament pa mora obravnavati vsako, ki preseže 100.000 podpisov.
Ob odštevanju dni do načrtovanega brexita 29. marca tako obstajajo trije scenariji: brexit brez dogovora, krajša preložitev, ki se trenutno zdi najverjetnejša, ter daljša preložitev, ki je ni pričakovati. Negotovost lahko pričakujemo do tako rekoč zadnjega trenutka, čeprav se trenutno zdi malo verjetno, da se bo izstop Združenega kraljestva res zgodil čez dober teden dni.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.