Britanski poslanci zavrnili izhod iz EU brez dogovora

Britanska poslanska zbornica je po včerajšnji zavrnitvi ločitvenega sporazuma danes glasovala še o izhodu iz Evropske unije brez dogovora. Britanski parlament se je danes s 312 glasovi proti 278 izrekel proti temu, da bi Združeno kraljestvo iz Evropske unije kadar koli izstopilo brez dogovora.

Britanska poslanska zbornica je pred tem z dopolnilom spremenila originalni predlog, ki ga je vložila premierka Theresa May. Tako so na končnem glasovanju potrdili, da "poslanska zbornica zavrača izhod Velike Britanije iz Evropske unije brez ločitvenega dogovora in okvirja za prihodnje odnose".

Nova formulacija, ki je bila sprejeta s štirimi glasovi večine, potrjuje, da poslanci zavračajo brexit brez dogovora v vsakem primeru, ne le 29. marca, ko je načrtovan izhod Združenega kraljestva iz povezave.

Mayeva je po glasovanju potrdila, da bodo poslanci v četrtek glasovali, ali bi morda EU zaprosili za odlog predvidenega datuma ločitve.

Kot piše v vladnem predlogu, o katerem bodo poslanci glasovali v četrtek, bo britanska vlada, če bo parlament do 20. marca potrdil ločitven sporazum, zaprosila za enkratno preložitev brexita do 30. junija.

Če pa parlament do 20. marca ne bo potrdil ločitvenega sporazuma, bo morala britanska vlada na vrhu EU, ki se bo začel 21. marca, podati jasen razlog za preložitev in koliko časa bo preložitev trajala. Ob tem vlada opozarja, da bi kakršnakoli preložitev brexita po 30. juniju zahtevala, da na Otoku organizirajo evropske volitve.

Mayeva je tako poslance opozorila, da morajo razumeti, da bo, če ne bodo v prihodnjih dneh odobrili ločitvenega sporazuma, ki so ga zavrnili v torek, potrebna daljša preložitev brexita. To pa bo pomenilo, da bodo morale maja tudi v Veliki Britaniji potekati evropske volitve. "Ne verjamem, da je to pravi rezultat," je ocenila.

Premierka je še dodala, da bi vlada lahko še naprej vodila pogajanja z EU ali pa bi organizirali drugi referendum, "a bi to dodatno okrnilo zaupanje med britansko javnostjo in parlamentom". Evropska unija je bila jasna, da je že sklenjen sporazum edini možen, je dodala.

Vodja laburistov Jeremy Corbyn je že napovedal, da je preložitev 50. člena lizbonske pogodbe neizogibna.

Odločitev parlamenta sicer ni obvezujoča. Poslanci bodo sedaj glasovali še o celotnem predlogu glede brexita brez dogovora.

'S premierko smo že sklenili dogovor, ki smo ga pripravljeni podpisati'

Evropska komisija je po glasovanju v Londonu spomnila, da so s premierko že sklenili dogovor, ki so ga pripravljeni podpisati. "Da se vzame brexit brez dogovora z mize, ni dovolj le, da se glasuje proti izstopu brez dogovora, treba je tudi podpreti nek dogovor," je dejala tiskovna predstavnica komisije.

Že pred glasovanjem pa je glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier v Evropskem parlamentu v Strasbourgu dejal, da si EU pred kakršnokoli razpravo o morebitni preložitvi brexita želi jasen odgovor Združenega kraljestva, kaj želi s tem doseči.

Britanska vlada je sicer po drugi zavrnitvi ločitvenega sporazuma danes znižala napoved gospodarske rasti. Finančni minister Philip Hammond je poudaril, da je "dvig tančice negotovosti" okoli brexita najnujnejša naloga parlamenta. Britansko gospodarstvo bo letos zraslo za 1,2 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj od vladne napovedi iz oktobra lani.

Spregovorili o morebitnih posledicah brexita brez dogovora

Britanska vlada je danes še sporočila, da bo v primeru brexita brez dogovora carine za 87 odstotkov uvoza znižala na ničelno stopnjo. "Če odidemo brez dogovora, bomo večino uvoznih carin znižali na ničelno stopnjo, medtem ko bomo dajatve za večino najbolj občutljivih industrij ohranili," je o posledicah, ki bi utegnile nastati,  spregovoril državni sekretar na britanskem ministrstvu za trgovino George Hollingbery. "Uravnotežen pristop bo pomagal pri ohranitvi delovnih mest, izognili pa se bomo tudi morebitnim velikim zvišanjem cen, ki bodo najhuje prizadela najrevnejša gospodinjstva," je poudaril.

Uvoz iz EU je trenutno v celoti neocarinjen, v primeru izstopa brez dogovora pa bo ta delež znašal 82 odstotkov. V skladu z načrtom za trdi brexit pa iz preostalega dela sveta ne bo carin na 92 odstotkov uvoza, medtem ko ga trenutno ni na 56 odstotkov, navaja britanski BBC.

Nekatere industrije bodo medtem zaščitili. Uvozne dajatve na govedino, svinjino, jagnjetino in perutnino ter nekatere mlečne izdelke bodo znižali, a bodo večinoma še vedno v veljavi. Avtomobilski deli medtem ne bodo ocarinjeni, s čimer želijo pomagati proizvajalcem avtomobilov na Otoku, bodo pa veljale dajatve na uvoz že izdelanih avtomobilov.

Na meji z Irsko brez carinskega nadzora

Vlada je napovedala še, da na meji med Irsko in Severno Irsko nad skoraj vsemi dobrinami tudi v primeru brexita brez dogovora ne bo carinskega nadzora. 

"Ta režim je zgolj začasen, saj se zavedamo, da v povezavi s tem pristopom obstajajo določeni izzivi, vključno z nenadzorovanim pretokom dobrin v Združeno kraljestvo in morebitnim izkoriščanjem novega sistema," je zapisala vlada. Celoten režim bo v primeru brexita brez dogovora veljal 12 mesecev, medtem pa se bodo pogajali o bolj stalnem režimu.

Ta režim ne bo veljal za države, s katerimi ima Velika Britanija sklenjene prostotrgovinske sporazume, in okoli 70 držav v razvoju, ki imajo prednostni dostop do britanskega trga.

Načrt je že naletel na kritike. "Nenadne spremembe carinskih stopenj v primeru izstopa iz EU brez dogovora, bo neprijeten šok za številna podjetja, ki jih to zadeva," je povedal generalni direktor britanske trgovinske zbornice Adam Marshall.

Generalna direktorica lobistične skupine CBI, ki zastopa britanska podjetja, Carolyn Fairbairn, pa je poudarila, da je vlada spremembe pripravila brez posvetovanja s podjetji, poleg tega pa ni časa za pripravo.

Cerar: Brexit bi bilo najbolje odložiti

Sicer pa so bili glede morebitnega brexita brez dogovora dejavni tudi v Strasbourgu, kjer so evropski poslanci podprli sveženj ukrepov, ki bodo zagotovili čim manj motenj v primeru izstopa brez dogovora pri potovanjih, prometu, programu Erasmus, socialni varnosti in ribištvu.

Več držav članic je tudi že pritrdilo, da bodo podprli zahtevo Velike Britanije po preložitvi brexita, če bo v četrtek tako odločil britanski parlament, med drugim predvidoma Slovenija.

Zunanji minister Miro Cerar, ki se mudi na dvodnevnem obisku v Egiptu, pravi, da bi bilo trenutno najbolj primerno, da bi nekoliko odložili britanski izstop iz Evropske unije. Slovenija bo po njegovem mnenju pripravljena podpreti preložitev, če bodo to pripravljene storiti tudi druge države članice.

"Verjetno bi bilo ta hip še najprimerneje, da se zadeva raje nekoliko odloži, ampak ne predolgo, ker postaja nevzdržna. Je pa res situacija vedno bolj zapletena," je ocenil.

Kot pravi, bi bilo to še vedno boljše, kot pa se znajti v situaciji brez dogovora. A tudi takšen podaljšek bi moral biti razumno kratek, saj so vse karte že dolgo na mizi, je poudaril. "Gre res samo za to, da mora vlada v Združenem kraljestvu čimprej najti neko pot, na strani EU27 so bile stvari dovolj dorečene," je poudaril.

Po njegovem mnenju bo tudi Slovenija pripravljena podpreti neko razumno podaljšanje, če bodo to pripravljene storiti tudi druge države članice. Gre za njegovo osebno mnenje, saj ga še ni usklajeval na ravni vlade, je izpostavil.