'Vso srečo predstavnikom ljudstva, ki morajo uresničiti stvar, ki ne obstaja'

Evropska komisija je sporočila, da bodo morali prebivalci Velike Britanije izbrati svoje predstavnike v naslednjem sklicu Evropskega parlamenta, če država še ne bo izstopila iz Unije pred prvim zasedanjem parlamenta, ki je predvideno za 2. julij. Volitve v Evropski parlament bodo sicer potekale med 23. in 26. majem 2019 v vseh državah članicah Evropske unije. V Sloveniji bodo volitve potekale v nedeljo, 26. maja. 

Tiskovni predstavnik komisije Margaritis Schinas je sicer ob tem zatrdil, da uradni London (do sedaj) ni zaprosil za podaljšanje 50. člena, v skladu s katerim bo Velika Britanija 29. marca izstopila iz EU, zato je tovrstna razprava zgolj teoretična.

Do omenjene 'teoretične možnosti' prihaja po enem najbolj odločilnih in dramatičnih tednov za brexit, v katerem je britanska premierka Theresa May (in njen ločitveni sporazum z EU) doživela zgodovinska poraz v britanskem parlamentu, nato pa zgolj za las preživela glasovanje o nezaupnici.

Kaj natanko bo sedaj sledilo, kdaj in kako bo Velika Britanija izstopila iz EU, očitno ne ve nihče. Čas pa se neizprosno izteka. 

Nekdanji zunanji minister Mayeve vlade Boris Johnson je danes pozval premierko naj se vrne v Bruselj in iz ločitvenega sporazuma odstrani t.i. varovalko na irskem otoku, ki ostaja največja ovira za potrditev sporazuma med Britanci. Ob tem je podaljšanje 50. člena označil za "nepošteno", ter da bi to "znova oslabili naš položaj".

Mayeva je sicer v četrtek zvečer že govorila z nemško kanclerko Angelo Merkel, v prihodnjih dneh pa bo govorila s predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerom, sledili bodo pogovori z več evropskimi voditelji. A Evropska unija je do sedaj ostajala združena v svojih odgovorih Združenemu kraljestvu: dosežen dogovor med Brusljem in Londonom, ki ga je britanski parlament sicer zavrnil, je edini možni. Številni pa predvsem opozarjajo, da se mora London naposled le zediniti in odločiti, kaj si sploh želi. 

A prav danes je v London romalo pismo z 31 podpisi nemških politikov, med njimi je tudi najverjetnejša naslednica  Annegret Kramp-Karrenbauer, v katerem podpisani pozivajo Veliko Britanijo, naj ostane v Evropski uniji. "Po grozotah druge svetovne vojne Britanija ni obupala nad nami. Nazaj je sprejela Nemčijo kot suvereno državo in evropsko silo. Tega Nemci nismo pozabili," so zapisali. In dodali, da spoštujejo voljo britanskega ljudstva , a da ta odločitev ni "nepovratna" ter "da bodo vrata vedno ostala odprta".

Soglasja med britanskimi politiki ni na vidiku

Danes se je Mayeva, ki je britanske politike h 'konstruktivnim pogovorom', sestala s svojimi ministri, saj mora v ponedeljek, 21. januarja parlamentu predstaviti 'Plan B' izstopa. Soglasja znotraj britanske politike, kako naprej, pa zaenkrat še ni. O novem načrtu naj bi sicer parlament po napovedih glasoval 29. januarja. 

A pogovore s premierko je zavrnil vodja laburistov Jeremy Corbyn, ki te pogojuje z zavezo, da izstopa iz EU ne bo brez dogovora, možnosti, ki je Mayeva ni pripravljena izključiti. Brez tega pa se vodja laburistov s premierko ne bo sestal, k čemer je pozval tudi poslance.

Razhajanja med dvema največjima strankama, ki skupaj zasedata kar 88 odstotkov vseh sedežev v britanskem parlamentu, so tako še vedno velika. 

Izhod brez dogovora, nove volitve, drugi referendum?

Če soglasja britanski politiki ne bodo mogli doseči, so vse verjetnejše možnosti: da pride do izstopa brez dogovora 29. marca, da bo britanska vlada prisiljena 'odložiti' brexit oziroma zaprositi za podaljšanje dveletnega roka za izstop, kar omogoča 50. člen pogodbe o EU. V tem primeru se vedno bolj glasneje omenjata tudi možnost novih splošnih volitev v Veliki Britaniji in možnost novega, drugega referenduma o brexitu.

Da bi izvedbo slednjega lahko podprl, je v zadnjih dneh nakazal tudi Corbyn. K temu ga pozivajo nekatere stranke, med njimi Škotska nacionalna stranka in Liberalni demokrati. A njegova lastna stranka je glede referenduma razdeljena, še vedno najbolj soglasno podpirajo možnost novih splošnih volitev. 

Prav tako britanski mediji, ki navajajo vladne vire, pišejo, da bi bilo po vladnih podatkih potrebno vsaj leto dni za organizacijo in izvedbo novega referenduma. Mayeva pa še vedno vztrajno trdi, da bi njegova izvedba 'spodkopala vero v demokracijo' med vsemi volivci, ki so se leta 2016 odločili za izstop iz Unije. A na drugi strani tako med politiki kot med britansko javnostjo podpora referendumu narašča.

'Vso srečo predstavnikom ljudstva, ki morajo uresničiti stvar, ki ne obstaja'

Britanske možnosti je po porazu dogovora v parlamentu morda najbolje povzel francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da je prva možnost izhod brez dogovora, ki 'straši vse': "Prvi poraženci so v tem primeru Britanci. V tem primeru bodo morali, brez prehodnega obdobja, izpogajati prihodnje odnose z Unijo." Ob tem je hitro dodal, da sam verjame, da bo britanska vlada skušala podaljšati 50. člen ter ponovno izpogajati izstopni dogovor pred drugim glasovanjem v parlamentu. "V tem primeru bomo to preučili, morda izboljšali eno ali dve stvari, a v to resnično ne verjamem, saj smo že dosegli svoj maksimum z dogovorom."

In dodaja, da "EU ne bo prenehala ščititi evropskih interesov, samo za to, da bi rešila britanska notranjepolitična vprašanja," njegove besede navaja Euronews.

A morda najbolj povedna je njegova izjava, da rezultat glasovanja v britanskem parlamentu (s čimer je imel v mislim glasovanje o ločitvenem dogovoru z EU) "pove veliko o tem, kaj lahko referendumi povzročijo. Gre za referendum, ki je bil zmanipuliran, zmanipuliran od zunaj s t.i. lažnimi novicami". Nadaljuje, da je kampanja za izstop iz Unije lagala ljudem, ter da je to, kar so ljudje na referendumu izglasovali nemogoče. "Vso srečo predstavnikom ljudstva, ki morajo uresničiti stvar, ki ne obstaja."