Mayeva kljub burnim odzivom še vedno verjame v dogovor 'z vsem svojim bitjem'

Britanska premierka Theresa May, ki je pod vse večjim pritiskom tako podpornikov kot nasprotnikov brexita zaradi nedavno izpogajanega osnutka dogovora o izstopu iz EU, še vedno vztraja, da je njen dogovor prava pot. V to verjame "z vsakim vlaknom svojega bitja". 

Mayeva, ki se ji majeta stolček in vlada, je dogovor branila tudi na večurni novinarski konferenci. Ponovila je, da so dosegli najboljši dogovor – tak, v katerem je zaščita nacionalnih interesov Velike Britanije na prvem mestu in ki izpolnjuje prioritete ljudi, ki so se na referendumu o brexitu leta 2016 večinsko izrekli za odhod države iz unije po 40 letih.

Zagotovila je, da dogovor omogoča, da bo iz povezave odšla celotna Velika Britanija in da ne bo trde meje na irskem otoku. Svojo konservativno stranko, v kateri ji zaradi nasprotovanja dogovoru nekateri poslanci grozijo z vložitvijo zahteve po glasovanju o zaupnici, je pozvala k enotni podpori osnutku sporazuma. Ob tem je opozorila, da v nasprotnem primeru grozi "globoka in velika negotovost".

Obžalovala je odstop ministrov in se jim zahvalila za delo, ob tem pa dodala, da morajo kolegi "storiti, kar mislijo, da je prav". Po ministru za brexit Dominicu Raabu je zjutraj odstopila ministrica za delo Esther McVey, dva državna sekretarja – na ministrstvu za Severno Irsko Shailesh Vara in na ministrstvu za brexit Suella Braverman, pa tudi dva svetovalca. 

Revija Times poroča, da je Mayeva izgubila več ministrov v prvih dveh letih mandata, kot kateri koli britanski voditelj od leta 1980. Polovica jih je vlado zapustila zaradi nestrinjanja z vodenjem brexita. 

Zaradi negotovih političnih razmer na Otoku pada vrednost britanskega funta.

Kako kaže s podporo osnutku?

Dogovor o brexitu mora v britanskem parlamentu dobiti večinsko podporo, kar pomeni najmanj 325 glasov poslancev. Po trenutnih napovedih časnika The Guardian bi predlog podprlo le 224 poslancev, 415 naj bi predlog zavrnilo.  

Mayeva ne bo organizirala novega referenduma o brexitu

Laburistični poslanec David Lammy je Mayevo označil za "živega mrtveca". "Njen dogovor so zavrnile vse strani in se nima več kam obrniti. Milijoni ljudi zdaj kličejo za novo smer in za možnost, da ostanemo v EU," je zapisal na Twitterju. 

Mayeva – ki je včeraj s svojo izjavo o treh možnostih (ta dogovor, brez dogovora ali brez brexita) sprožila ugibanja o tem, ali bo vendarle popustila in dopustila možnost, da Velika Brtianija ne zapusti EU – je danes zatrdila, da vlada na njeno pobudo ne bo organizirala drugega referenduma o brexitu.

Velika Britanija bo odšla iz EU 29. marca 2019, je poudarila na novinarski konferenci.

Vladni kabinet razpada?

Minister za brexit Raab je v sporočilu za javnost zapisal, da ne more podpreti dogovora "s čisto vestjo". Novinarki BBC naj bi v pogovoru dejal, da dogovor ne bo prišel skozi parlament ter, da jih je Evropska unija "izsiljevala". 

Prav Raab, ki je danes odstopil, je veljal za ključnega ministra pri prizadevanjih Mayeve, da prepriča torijske poslance, naj podprejo dogovor z Brusljem. V odstopni izjavi je med drugim zapisal tudi, da je predlagana rešitev, s katero bi se izognili t. i. trdni meji na irskem otoku, "grožnja celovitosti Združenega kraljestva". Le nekaj ur zatem je odstopno izjavo podala državna sekretarka na ministrstvu za brexit Suella Braverman. 

Tik za njim je svoj odstop javnosti sporočila tudi ministrica za delo Esther McVey. "Dogovor, ki ste ga predstavili vladi, ne spoštuje rezultata referenduma," je zapisala v odstopni izjavi Mayevi. Ocenila je še, da se je London v osnutku dogovora podredil Bruslju in da to ogroža integriteto Velike Britanije.

Že zjutraj je odstopil britanski državni sekretar na ministrstvu za Severno Irsko Shailesh Vara, saj pravi, da dogovor pušča London v prehodni hiši brez časovnega roka, kdaj bo znova postal suveren. V opoldanskem času je odstopil tudi tajnik parlamenta, Ranil Jayawardena. 

Britanski mediji ugibajo, da bo v prihodnjih dnevih odstopilo še več visokih politikov, med njimi domnevno minister za trgovino Liam Fox in ministrica za razvojno pomoč Penny Mordaunt.

Poslanci v parlamentu ostro nad Mayevo

Raab je odstopil le nekaj ur pred napovedanim nagovorom Mayeve v britanskem parlamentu. Nagovor je začela z svarilom poslancem, da bi zavrnitev dogovora prinesla še večjo negotovost in delitev države, ter da bi to državo pripeljalo nazaj na točko nič. "S tem vzamemo nazaj nadzor nad našimi mejami, zakoni in denarjem. Ščiti službe, varnost in celovitost Združenega kraljestva. In zagotavlja to, kar so mnogi trdili, da ni mogoče," je dejala Mayeva. Trdila je, da  pogajanja niso bila ugodna, da pa je dogovor najboljše, na kar je lahko Velika Britanija upala: "Če bomo stopili za dogovor, lahko ponovno združimo državo in izkoristimo priložnosti, ki so pred nami. Britanski narod želi, da opravimo svoje delo." 

V parlamentu se je vnela burna debata. Poslanec severnoirskih unionistov Nigel Dodds je dejal, da je bila pred poslance postavljena odločitev, ali 'se bodo zavzeli in postavili za Veliko Britanijo ali pa bodo glasovali za vazalno državo". 

Oster je bil tudi vodja laburistov Jeremy Corbyn, ki pravi, da dogovor pred njimi, ni dogovor, ki je bil obljubljen državljanom: "Po dveh letih pogajanj je vlada dosegla zavožen dogovor, ki krši rdeče črte, ki si jih je premierka sama zastavila." Ocenil je tudi, da je vlada v kaosu. "Z dogovorom bi lahko država za nedoločen čas obtičala v prehodni hiši, brez prave pravice do besede."

Poslanci Mayevo med drugim obtožujejo, da "podpira dogovor, ki bo razdelil Združeno kraljestvo" ter da je dogovor pred njimi "testament prelomljenih obljub" in "kapitulacija Evropski uniji". Mayeva vse očitke poslancev vztrajno zavrača in ponavlja svojo odločenost, da bo "Velika Britanija zapustila Evropsko unijo 29. marca, ne glede na to, kaj se zgodi vmes". Vse več poslancev se strinja, da je bilo z dogovorom "konec še preden je prišel v parlament". 

Kritična je bila tudi poslanka liberalnih demokratov Wera Hobhouse, ki je dogovor označila za idiotski. Pri tem je bila kritična predvsem do načrtov, po katerih bi Velika Britanija ostala članica carinske unije in notranjega trga, a ne bi več imela poslancev v Evropskem parlamentu, s čimer tudi ne bi več sedela za pogajalsko mizo.

Britanska premierka je prejela spodbudne besede podpore od zgolj nekaj poslancev, ki jih lahko preštejemo na prste ene roke. Ob tem pa je na drugi strani slišati vse več pozivov, naj se odločanje vrne Britancem, a Mayeva možnost ponovnega referenduma (vsaj zaenkrat) zavrača. 

Vse bolj pa postaja realna možnost, da parlament dogovora o brexitu ne bo podprl. Zastavlja pa se vprašanje, kaj sledi. 

Vrstijo se pisma nepodpore premierki

Zaokrožile so tudi govorice o morebitnem glasovanju o nezaupnici premierki. Konservativna poslanka Anne Marie Morris je za BBC ocenila, da je vodja kabineta konservativcev Graham Brady verjetno prejel že dovolj pisem, da bi lahko glasovali o zaupnici Mayevi. Po oceni poslanke je na voljo še dovolj časa, da se imenuje novega premierja in spremeni smer brexita.

Svoje pismo in poziv k glasovanju o zaupnici Mayevi je oddal tudi Jacob Ress – Mogg, ki je pozval k glasovanju o zaupnici in k temu, da je čas, da premierka oddide. 

Trenutno stanje na britanskem otoku in usodo dogovora o brexitu bi lahko opredelili z naslovnico TheGuardiana: "Razdeljen kabinet, razdeljena stranka, razdeljen narod". 

Kaj sledi glasovanju v parlamentu? 

V britanskem parlamentu naj bi sicer glasovali v začetku decembra. Če bo šel dogovor skozi parlament, bo Velika Britanija 29. marca 2019 opolnoči po srednjeevropskem času po štirih desetletjih članstva izstopila iz EU. Začelo bo veljati prehodno obdobje, ki bo trajalo do 31. decembra 2020.

Če bodo britanski poslanci dogovor zavrnili, pa bo Velika Britanija stopila v neznano. Mayeva bi lahko poskusila z novimi pogajanji z Brusljem, vendar večina pričakuje, da bo v tem primeru odstopila. Lahko bi sledile predčasne volitve ali pa imenovanje novega premierja.

Nekateri konservativni in laburistični poslanci upajo, da bo Mayeva skrenila v drugo smer ter preložila brexit in sklicala nov referendum, vendar je to možnost ves čas izključevala.

Izredni vrh o brexitu bo 25. novembra 

25. novembra bo potekal izredni vrh Evropske unije o brexitu, je potrdil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Na njem bodo po napovedih voditelji držav članic EU dorekli ločitveni sporazum z Združenim kraljestvom.

O novembrskem izrednem vrhu so v zadnjih mesecih mnogi dvomili, saj je vse bolj kazalo, da sporazum o brexitu ne bo dosežen. A v torek je nato odjeknila novica, da sta Velika Britanija in Evropska unija dorekli osnutek sporazuma o izstopu Otoka iz Unije. Osnutek sporazuma na 585 straneh je bil nato poslan državam članicam v analizo, dostopen naj bi bil tudi na tem naslovu. 

Tusk je po srečanju z glavnim pogajalcem EU Michaelom Barnierjem znova dejal, da ne deli navdušenja nad osnutkom sporazuma, ki je po njegovem prepričanju poraz za vse strani, pri izjemno težkih pogajanjih pa gre po njegovem zgolj za omejevanje škode. Barnierju vsi upravičeno močno zaupajo, dosegel je dva najpomembnejša cilja – omejil škodo brexita ter zavaroval temeljne interese in načela Unije, je še izpostavil Tusk.

Bruselj se je odzval tudi na današnje odstope ministrov Mayeve vlade. Poudarjajo, da je njihova pogajalska partnerica premierka Theresa May in da bodo še naprej sodelovali v dobri veri. O možnosti zavrnitve sporazuma o brexitu v britanskem parlamentu ali padca britanske vlade ne želijo ugibati.

Evropski voditelji zavračajo možnost, da bi znova sedli za pogajalsko mizo. Opozorili so, da je glede na trenutno politično situacijo v Veliki Britaniji bolj možno, da dogovora sploh ne bo. 

Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da ponovna pogajanja ne pridejo v poštev, saj imajo dokument "na mizi". Francoski premier Edouard Philippe je dejal, da se moramo pripraviti na scenarij brez dogovora zaradi negotovosti, ki vlada v Veliki Britaniji. 

Cerar: Ključno je paziti na interese ljudi

Slovenski zunanji minister Miro Cerar je dejal, da bo analiza osnutka dogovora med Brusljem in Londonom o brexitu, ki ga je v sredo potrdila britanska vlada, trajala še nekaj časa, ključno pa je, da se pazi na interese in pravice ljudi ter na to, da se ne bi poslabšale gospodarske razmere za podjetja. Dodal je, da gre za obsežen dokument, a da je najpomembnejše to, kaj se bo v katerikoli situaciji dogajalo "z našimi ljudmi, našimi podjetji, ki so v Združenem kraljestvu".