Norvežan Anders Behring Breivik, ki je v dvojnem napadu v Oslu in na bližnjem otoku Utoya 22. julija umoril 77 ljudi, je sodeloval pri rekonstrukciji strelskega pohoda na Utoyi. Da je Breivik v ta namen na otoku v soboto preživel osem ur, je danes potrdila norveška policija, že pred tem pa so o tem poročali tamkajšnji mediji.
Breivik je pri rekonstrukciji svojega morilskega pohoda, v katerem je pobil 69 večinoma mladih ljudi, sodeloval vklenjen v lisice, z verigami okrog nog in privezan na nekakšno vrv, da nikakor ne bi mogel pobegniti. Pred očmi radovednežev so ga skrivali težko oboroženi policisti, okoli otoka je plulo šest policijskih čolnov, nad njim pa je krožil policijski helikopter.
Breivikov odvetnik Geir Lippestad je povedal, da se je uspel njegov klient v soboto spomniti številnih podrobnosti strelskega pohoda. Dva policista sta celotno rekonstrukcijo shranila na videoposnetku, ki bo verjetno eden od dokazov na sojenju 32-letnemu desničarskemu skrajnežu.
Ni kazal znakov obžalovanja
Policija je pozneje še razkrila, da Breivik pri tem sicer ni bil čustveno neprizadet, vendar pa ni pokazal "nobenega znaka obžalovanja" in je sodeloval s preiskovalci. Rekonstrukcijo zločina so začeli na kraju, kjer je 22. julija s čolnom zapustil kopno in se preoblečen v policista odpravil proti Utoyi.
Preiskovalci so osemurni obisk na otoku sicer označili kot zaslišanje, saj naj ne bi šlo za pravo rekonstrukcijo strelskega pohoda. So pa na njem pridobili pomembne nove informacije, je še povedal predstavnik policije v Oslu Pal-Fredrik Hjort Kraby.
Med napadi je klical policijo
Potrdil je še poročanje norveških medijev, da je policija med samimi napadi 22. julija prejela več Breivikovih telefonskih klicev, a ni povedal, kako so se nanje odzvali. Po pisanju norveškega dnevnika Aftenposten naj bi Breivik policistom večkrat ponudil, da se preda, in jih prosil, naj ga pokličejo nazaj, česar pa niso storili.
Preverili tudi Breivikov želodec
Policijski preiskovalci pa so potrdili, da so Breivika nekaj dni po aretaciji tudi slikali z rentgenom in se tako prepričali, ali je morda pojedel eksploziv oziroma daljinski detonator, ki bi ga lahko morebiti aktiviral na sodišču. "Opravka imamo s človekom, ki je detoniral bombo, potem pa na Utoyi zagrešil še hujše zločine, zato smo morali preveriti vsakršno možnost, tudi tako, da je pojedel napravo," je povedal Kraby.
Dodal je, da jih je skrbelo, da bi se na svojem prvem pojavljanju pred sodiščem razstrelil oziroma detoniral še kakšno bombo. A v njegovem telesu niso našli ničesar.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.