Bolsonaro bi sprejel 20 milijonov evrov pomoči, a le če se Macron opraviči

Bi pomoč, ne bi pomoči? Brazilske oblasti so v zadnjih 24 urah večkrat spremenile svoj odziv do ponujene denarne pomoči najrazvitejših držav sveta, ki jo namenjajo za zajezitev požarov, ki divjajo v Amazoniji. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je zdaj sporočil, da je odprt za pogovore o pomoči sedmih industrijsko najbolj razvitih držav za gašenje požarov, ki divjajo po amazonskem pragozdu, a le, če se francoski predsednik Emmanuel Macron opraviči za "žaljive komentarje", ki jih je izrekel na njegov račun. "Da bi z dobrimi nameni sprejeli karkoli od Francije, mora Macron preklicati svoje besede, nato lahko govorimo," je dejal Bolsonaro.

Za katere komentarje točno bi se moral Macron opravičiti, sicer ni znano. Se je pa Macron ob zaključku vrha G7 odzval na Bolsonarove izjave na račun francoske prve dame Brigitte Macron. Bolsonarov podpornik je namreč v nedeljo na Facebooku objavil sporočilo, v katerem se je posmehoval videzu Macronove, ki je stara 65 let in je 28 let starejša od Bolsonarove soproge Michelle, Bolsonaro pa je na to odgovoril: "Ne ponižujte možakarja, haha."

"Imel je izredno žaljive komentarje o moji ženi. Kaj naj rečem? To je žalostno. Žalostno, predvsem zanj, in za Brazilce," se je odzval Macron. "Medtem ko čutim prijateljstvo in spoštovanje do brazilskega naroda, upam, da bodo kmalu dobili predsednika, ki se bo vedel primerno," je še dejal francoski predsednik.

Države G7, poleg Francije v skupino sodijo še Velika Britanija, Kanada, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA, poleg tega pa v skupini sodeluje tudi EU, so se namreč včeraj dogovorile, da bodo za spopadanje s požari prispevale približno 19 milijonov evrov (20 milijonov dolarjev). Francoski predsednik Macron je sicer požare v pragozdu označil za mednarodno krizo in dogajanje v Amazoniji kot eno od prioritet uvrstil na dnevni red zasedanja G7, ki ga je od sobote gostil v Biarritzu. Zaradi te poteze je trčil ob odpor brazilskega predsednika, ki je zavrnil tuje vmešavanje.

Ko je skupina G7 sporočila svojo namero o pomoči, je brazilski okoljski minister Ricardo Salles novinarjem dejal, da pozdravlja denarno pomoč, ki so jo za boj proti požarom ponudile države skupine G7. A je pozneje brazilska vlada sporočila, da finančno pomoč sedmerice zavračajo.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je Francijo obtožil, da Brazilijo obravnava kot kolonijo. Macronu pa je sporočil, naj raje poskrbi za svojo domovino in svoje kolonije, pri tem pa je spomnil na požar v znameniti cerkvi Notre Dame v Parizu. "Macron se ne more izogniti niti predvidljivega požara v cerkvi, ki je pod svetovno zaščito. Kaj bi rad naučil našo državo? Brazilija je demokratična, svobodna država, ki nikoli ni imela kolonialističnih in imperialističnih podvigov, kot je verjetno cilj Francoza Macrona," je dejal Bolsonaro. 

"Cenimo ponudbo, a morda bi bila ta sredstva pametneje porabljena za pogozdovanje Evrope," je dejal vodja Bolsonarovega kabineta Onyx Lorenzoni. 

Brazilski minister za obrambo pa trdi, da požari v Amazoniji niso ušli izpod nadzora, saj je bilo 44.000 vojakov napotenih v boj s plameni in okoljskim kriminalom v Amazoniji. Iz administracije Bolsonara so še sporočili, da bi lahko Brazilija  ''vsako državo naučila, kako zaščititi pragozdove''.

Pozivi k bojkotu brazilske govedine

Gozdar z več kot 30-letnimi izkušnjami Jernej Stritih je za 24UR ZVEČER povedal, da je gotovo treba spremeniti politiko brazilske vlade, saj je bilo v zadnjih letih že veliko narejenega na varstvu gozdov, zdaj pa prihaja do novega 'grabljenja' zemlje in da je to možno ustaviti s političnimi odločitvami. Dobro je, da se s tem ukvarjamo vsi, je pa to stvar političnega procesa, pravi: "Pomembno je, da Brazilija razume, da mora upravljati s svojimi gozdovi in da s tem ščitijo skupno dobro."

Pomoč držav G7 je označil kot zgolj začetek in kot pravo potezo, saj je treba Brazilijo podpreti pri gašenju in se tega lotiti urgentno, potem pa narediti dolgoročnejši načrt za varstvo gozdov.

"Brazilskega predsednika lahko vsaj poskusimo ustaviti. Ni preprostih rešitev, ne gre nujno za dilemo med človekom in naravo. Gre tudi za konflikt med ljudmi, ki živijo na teh področji. Uničenje Amazonije je povezano tudi s tem, da se ni spoštovalo nekaterih domorodnih skupin," pa pravi Zoran Fijavž iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost.

Kot dodaja Stritih, če kupci v Evropi ne bomo kupovali brazilske govedine ali brazilske soje, se tudi zemljiškim špekulantom tam ne bo izplačalo uničevati gozdov in jih spreminjati v kmetijske površine. Mladi za podnebno pravičnost so sicer pripravili protest zaradi nereagiranja in molčanja slovenske vlade. Od slovenske vlade zahtevajo, da ne ratificira trgovinskega sporazuma, ki bi Braziliji zelo koristil.

Spomnimo

Amazonski pragozd je v plamenih že več tednov. Oblak dima od požarov se razteza tudi preko meja Amazonije. Sistem za opazovanje okolja Kopernikus, ki je del evropskega opazovalnega sistema, je zaznal, da dim potuje tudi do Atlantskega oceana. V Sao Paulu, ki je od požarov oddaljen več kot 3000 kilometrov, se je nedavno sredi dneva stemnilo zaradi velikega oblaka dima, ki ga je zaneslo vse do tja. Požari so vzbudili veliko pozornosti na družbenih omrežjih, šele nato so se zganili tudi nekateri svetovni voditelji.

Medtem ko Bolsonaro za požare krivi kmete in nevladne organizacije, te s prstom kažejo nanj – spodbujal naj bi gozdarje in kmete pri sečnji gozdov za pridobivanje novih obdelovalnih površin, ter rudarje, ki naj bi s požari nelegalno pridobivali zemljo za izkoriščanje.