90-letnega meniha in ustanovitelja ekumenske skupnosti Taize v vzhodni Franciji brata Rogerja je med večerno molitvijo ubila 36-letna Romunka, ki ga je z nožem trikrat zabodla v grlo. Brat Roger je poškodbam takoj podlegel, verniki pa so uspeli obvladati žensko, ki jo je nato aretirala policija.
Ženska je brata Rogerja umorila spričo 2500 mladih vernikov, ki so sodelovali pri večerni molitvi. Prva poročila o tem, da naj bi bila ženska duševno motena, je pristojni državni tožilec zavrnil. "V vsakem primeru ni tako motena, da bi jo bilo treba zadržati v psihiatrični bolnici," je dejal državni tožilec Jean-Louis Coste. Po navedbah ekumenske skupnosti naj bi ženska pred dvema dnevoma prispela v Taize.
Na čelu Taizejske skupnosti naj bi bil po smrti brata Rogerja nemški menih brat Alois, ki je že prispel v Francijo, da bi nasledil brata Rogerja.
Roger Schutz, po rodu Švicar, je leta 1940 v francoski vasi Taize v bližini Dijona ustanovil versko skupnost, s katero je želel preseči razhajanja med posameznimi krščanskimi skupinami. Po drugi svetovni vojni je skupnost prerasla v pravo institucijo, ki vsako leto na pridige o miru, odpuščanju in enotnosti privabi več deset tisoč mladih iz vse Evrope.
Za solidarnost med ljudmi
Brat Roger je bil znan predvsem po zagovarjanju načela solidarnostni med ljudmi, ki je po njegovem mnenju bolj pomembno od razlik znotraj krščanske cerkve. V skladu s tem sporočilom so se med nacistično zasedbo Francije v njegovo okrilje zatekli številni begunci, predvsem Judi. Po drugi svetovni vojni pa je priskočil na pomoč nemškim vojnim ujetnikom.
V Taizeju danes živi okoli 100 menihov iz 25 držav, vsako leto, predvsem poleti, pa se pri njih na molitvah in duhovni refleksiji zbere na tisoče mladih. Trenutno je tam več kot 2500 obiskovalcev, ki so bili ob napadu na brata Rogerja izredno pretreseni. Številni so vso noč ostali v cerkvi in molili za ubitega dostojanstvenika.
Nič daril, le delo
Skupnost zase ne sprejema nobenih darov ali podpore. Bratje tudi ne sprejemajo družinske dediščine. Preživljajo se izključno s svojim delom in to delijo z drugimi. V petdesetih letih so nekateri bratje pričeli živeti izven Taizeja, med najbolj zapostavljenimi, da bi bili pri tistih, ki trpijo. Danes manjše skupine bratov živijo v revnih predelih Severne in Južne Amerike, Azije in Afrike.
