'Branil bom naš narod'

Nekdanji predsednik Republike srbske Radovan Karadžić je na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije začel predstavljati svojo obrambo. Njegove besede so bile pričakovane: "Srbska vloga v bosanski vojni je bila pravična in sveta". Za izbruh vojne je obtožil Bošnjake.

Sojenje se je začelo oktobra lani, Karadžić pa je vložil prošnjo za preložitev sojenja. Danes mu je sodnik sporočil, da je zavrnjena, poroča britanska spletna stran BBC. Obtoženec še naprej zatrjuje, da je nedolžen, dejal je, da bo "branil naš narod, ki se je 500 let boril za svoj obstoj. Imamo dober primer. Imamo dobre dokaze," je povedal Karadžić, ki ima dva dni časa, da predstavi obrambo, v sredo pa bodo tožilci predstavili svojo prvo pričo.

"Tukaj bom predstavil čisto resnico,“ je dejal in dodal, da so bili vsi konflikti, ki so nastali ob razpadu skupne države, posledica boja za ozemlje, ki je potekal med Srbi, Hrvati in Muslimani. "Vse, kar so Srbi storili, se obravnava kot zločin. Srbi so se branili," meni Karadžić.

Karadžić je že v preteklosti trdil, da so tisti bosanski Srbi in njihovi voditelji, ki so sodelovali v vojni, vodili obrambno vojno. Napovedal je, da bo dokazal, da "ni bilo niti misli, kaj šele načrta" o etničnem čiščenju, za vodenje katerega proti Bošnjakom in Hrvatom ga med vojno v BiH med drugim obtožuje haaško tožilstvo.

Kaj je bil cilj bosanskih Srbov?

Cilj bosanskih Srbov po njegovih besedah ni bilo oblikovanje Republike srbske, ampak ohranitev Jugoslavije. Če bi jim bila zagotovljena srbska konstitutivna enota, pa bi bili pripravljeni sprejeti neodvisno državo BiH, je dodal.

Karadžić je za izbruh vojne obtožil "fundamentalistično jedro" glavne bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA), ki je vodilo "vojno politiko" v korist Bošnjakov na škodo "krščanske večine - Srbov in Hrvatov". Kot osnovi cilj tega jedra SDA pa je izpostavil oblikovanje islamistične države na podlagi "nezakonite odcepitve".

Bistvo zahteve SDA je bila, da je BiH "stoodstotno njihova", Srbi in Hrvati pa morajo poslušati, je dejal Karadžić, ki meni, da je politika te stranke še danes enaka, dokler bo tako, pa "mirne BiH ne bo".

'Streljali na svoje, da bi lahko obtožili Srbe'

Karadžić, ki je obtožen za genocid zaradi pokola več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici, je najhujši zločin po 2. svetovni vojni označil kot "reakcijo na provokacije" bošnjaških sil v tej enklavi. Za žrtve, ki so jih zahtevale eksplozije na sarajevski tržnici Markale ter obstreljevanje ljudi v vrsti za kruh, je obtožil "oblasti v Sarajevu". Streljanje na lasten narod, da bi za to okrivili Srbe, pa je označil za del ideologije teh oblasti.

Karadžić prav tako trdi, da ne ve ničesar o taboriščih za več tisoč nesrbskih prebivalcev in njihovem mučenju. Kot je dejal, je šlo le za "zasebne centre za ljudi, ki zaradi bojev niso imeli kam in so te centre sami upravljali".

Česa je Karadžić obtožen?

64-letnik je obtožen, da je vodil kampanjo etničnega čiščenja Bošnjakov in Hrvatov med vojno v BiH, ki je med letoma 1992 in 1995 terjala okoli 100.000 življenj. Obtožnica ga v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Karadžić, kot smo že poročali, vse obtožbe zanika.