Generalni direktor naftne družbe BP Tony Hayward naj bi v naslednjih 24 urah podal svoj odstop, poroča BBC. Hayward se z vodstvom BP, ki se sooča z zajezitvijo iztekanja nafte po aprilski eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu, pogaja o pogojih odhoda.
Kot je za BBC povedal neimenovani vir iz BP, naj bi Hayward, čigar prihodnost v družbi je bila že več tednov vprašljiva zaradi njegovega ravnanja pri poskusih zajezitve iztekanja nafte v Mehiškem zalivu, v kratkem podal odstopno izjavo.
Po navedbah BBC, "je velika verjetnost", da bo Haywarda nasledil Bob Dudley, ki je od njega prejšnji mesec že prevzel vodenje poskusov zajezitve BP po izlivu nafte.
Po navedbah časnika Sunday Telegraph naj bi Hayward odstopil pred objavo zadnjih polletnih rezultatov BP v torek. Kot še piše časnik, bi lahko prišlo do konfliktov glede določil o odpravnini Haywarda, ki bo najverjetneje prejel najnižjo možno vsoto denarja, to je okoli 1,2 milijona evrov.
BP je doslej sporočil le, da ima Hayward "podporo uprave in vodstva", pisanja medijev pa niso komentirali.
Vrtali bodo pred libijsko obalo
BP bo v naslednjih tednih začela vrtati nove naftne vrtine v globokem morju okoli 200 kilometrov pred libijskim pristaniščem Bengazi.
Vrtino do naftnega nahajališča okoli 1750 metrov pod morskim dnom bo BP naredil kljub splošni zaskrbljenosti zaradi preteklih varnostnih in okoljevarstvenih napak družbe, ki se trenutno sooča z zajezitvijo iztekanja nafte po aprilski eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu.
Predstavnik BP David Nichola je poudaril, da se ne sme vleči vzporednic med vrtino v Mehiškem zalivu in vrtino v morju ob obali Libije, ki bo sicer še 250 metrov globlja od prve. Ob tem je poudaril, da se bodo pri vrtanju vrtine na območju ob libijski obali, ki je za razliko od Mehiškega zaliva le rahlo porozno, ravnali po visokih varnostnih standardih.
Družba BP je pravice do črpanja libijske nafte v zalivu Sirte kupila pred tremi leti za 900 milijonov dolarjev. Ameriške oblasti so BP obtožile, da je zaradi poslov z Libijo oz. vrtanja vrtine pri škotskih oblasteh lobiral za izpustitev libijskega terorista Alija Mohaleda al Megrahija, obsojenega zaradi napada nad škotskim Lockerbiejem.
Škotske oblasti in britanska vlada te obtožbe zavračajo. Britanski zunanji minister William Hague je v pismu, ki ga je v soboto poslal ameriškim predstavnikom, ponovil, da je bila odločitev za izpustitev al Megrahija napačna – do nje je prišlo pod prejšnjo laburistično vlado v Londonu –, da pa ni nobenih dokazov, da bilo to storjeno v zameno za dobičkonosne naftne posle, navaja ameriška tiskovna agencija AP.
Škotske oblasti so nekdanjega libijskega tajnega agenta al Megrahija avgusta lani iz zdravstvenih razlogov – imel naj bi raka na prostati v zadnjem stadiju – izpustile. Sprva so mu zdravniki napovedovali le nekaj mesecev življenja, vendar se njihove napovedi, kot kaže, niso uresničile, saj je al Megrahi še vedno živ.
Al Megrahi je bil zaradi napada na letalo družbe PanAm leta 1988, v katerem je umrlo 270 ljudi, leta 2001 obsojen na najmanj 27-letno zaporno kazen.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.