Severni del Italije preveč podpira revnejši jug. Bosta Lombardija in Veneto povzročili padec domin?

Lombardija in Veneto, dve od najbogatejših italijanskih dežel, zahtevata več avtonomije, zato sta v nedeljo izpeljali posvetovalni referendum. Regiji v državno blagajno skupaj prispevata okrog 30 odstotkov vseh sredstev, zato si želita, da bi nekaj tega denarja ostalo pri njih, poroča BBC.

V Lombardiji z gospodarsko metropolo Milanom na čelu je po končanem štetju glasovnic za več avtonomije glasovalo 95,3 odstotka glasov, je davi sporočila dežela. Volilna udeležba je bila 39-odstotna.

Predsednik deželne vlade v Lombardiji Roberto Maroni je bil zadovoljen z rezultati referenduma. "To je uspeh, da se je referenduma udeležilo tri milijone Lombardov," je dejal.

V Venetu, kjer ležita turistična bisera Benetke in Verona, pa je za več avtonomije glasovalo 98,1 odstotka volivcev. Tam je bila tudi volilna udeležba precej večja - 57-odstotna.

V obeh deželah je sicer na oblasti desničarska Severna liga, ki si je tudi prizadevala za izvedbo obeh referendumov. Cilj Severne lige je, da bi se do konca svojega mandata sprejel zakon o razširitvi pristojnosti dežel, ki naj bi ga oblikovali po vzoru avtonomije Južne Tirolske. Med drugim želijo v okviru statuta obeh dežel pridobiti pristojnosti na 23 področjih, med drugim na področju okolja, zdravja, šolstva in kulture ter možnosti, da deželi samostojno in neodvisno od Rima vzpostavita kontakt z drugimi državami.

"Cilj je dosežen. Za naš Veneto se začenja nova zgodovina," je izjavil predsednik deželne vlade Luca Zaia. Povedal je še, da so bili pri preštevanju glasov tarča domnevnega hekerskega napada.

Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik Severne lige Matteo Salvini. "Ponosen sem, da milijone volivcev zahteva politiko, ki je konkretna in blizu državljanom ter ni razsipna," je komentiral referendum.

'Denar želimo porabiti mi, ne pa ga podarjati Siciliji'

Ena glavnih pripomb, ki jo imajo prebivalci obeh pokrajin, je višina davkov, ki jo plačujejo Rimu. Želijo jih zmanjšati za približno polovico, saj pravijo, da dajo državi veliko več, kot od nje dobijo.  

Lombardija vsako leto v italijansko blagajno prispeva okrog 54 milijard evrov več, kot dobi nazaj, Veneto, kjer je željo po večji avtonomiji izrazilo med 57 in 61 odstotkov volivcev, pa okrog 15,5 milijard evrov. 

"Denar, ki ga vplačamo v državno blagajno, bi morali porabiti tukaj, ne pa na Siciliji," je dejal 84-letni Benečan Giuseppe Colonna.

A kritiki opozarjajo na drugo plat. Referenduma sta stala nekaj milijonov evrov, italijanska ustava pa dopušča neposredna pogajanja z Rimom, zato bi voditelja obeh pokrajin lahko ubrala drugačen, manj drag pristop, pravijo. 

Vzporednice s Katalonijo se seveda ponujajo same od sebe, a predsednik Maroni je dejal, da situacija v Italiji nikakor ni podobna razmeram v Španiji, kjer so v začetku meseca Katalonci izglasovali neodvisnost.

"Nismo Katalonija," je za Reuters dejal Maroni. "Ostajamo del Italije, a želimo več avtonomije. Katalonija želi postati 29. država Evropske unije, mi pa ne. Vsaj ne še za zdaj."

"Ko enkrat odprete razpravo o višini davkov, ki jih plačujejo severne regije, bo to povzročilo padec domin tudi po vsej južni Italiji," pa opozarja Giovanni Orsina, profesor z rimske univerze Luiss-Guido Carli. 

Vlada v Rimu je že sporočila, da je pripravljena na dialog. Državni sekretar za regionalne zadeve Claudio Bressa je pojasnil, da je pripravljen na pogajanja o širitvi pristojnosti obeh dežel.