Borell bo evropski parlament vodil polovico petletnega mandata, potem pa naj bi ga zamenjal poslanec Evropske ljudske stranke.
Španec je dobil že v prvem krogu tajnih glasovanj več kot polovico glasov celotnega 732 članskega parlamenta. Njegova izvolitev ni presenetljiva. Že pred glasovanjem je imel zagotovljeno podporo dveh največjih evropskih strank, socialistične, ki ji pripada in največje ljudske stranke. Borrell obljublja, da bo sodeloval z vsemi političnimi skupinami v parlamentu, ki si bo pod njegovo taktirko prizadeval za ratifikacijo ustavne pogodbe v članicah Unije. Eden večjih izzivov bodo še pogovori o proračunu Unije za obdobje od leta 2007 do 2013.
Evropski poslanci so na današnjem zasedanju potrdili tudi bodočega predsednika Evropske komisije. Kandidat za prvega komisarja, ki bo 1. novembra nasledil Prodija, je nekdanji portugalski premier Barosso, ki naj bi, če ga bodo parlamentarci podprli, svojo ekipo sestavil že avgusta. V njej bo tudi slovenski komisar, najverjetneje Janez Potočnik.
Za položaj predsednika parlamenta so bili trije kandidati: španski socialistični poslanec Josep Borrell, poljski liberalni poslanec Bronislav Geremek ter francoski komunist Francis Wurtz. Na položaj je bil na volitvah, ki so bile sicer tajne, po pričakovanjih izvoljen prvi: njegova politična skupina Stranka evropskih socialistov (PES), ki je z 200 poslanci druga po moči, je z največjo skupino, Evropsko ljudsko stranko – Evropskimi demokrati (EPP-ED), ki povezuje 268 poslancev, namreč sklenila dogovor o medsebojni delitvi položaja, po katerem prva prevzame vodenje parlamenta prvi ter druga drugi del sklica.
Skupaj tako obe stranki Borrellu lahko zagotovita 468 glasov, kandidat pa jih za izvolitev potrebuje precej manj - skladno s postopkom mora prejeti absolutno večino, ki pa je v 732-članskem parlamentu 367 glasov.
Prvič polnopravno tudi slovenski poslanci
Smetano prvih slovensko evropskih volitev je pobrala Nova Slovenija z Alojzem Peterletom. Obeti so bili veliki, Peterle naj bi nadomestil sedanjega predsednika parlamenta Pata Coxa, a ker takšne funkcije praviloma pripadajo le starim članicam, Peterle ostaja zgolj poslanec. S pozitivnimi pričakovanji. "Pričakujem, da bo parlament resnično prispeval k združevanju dveh, doslej ločenih delov Evrope, da bo tam, kjer ima to odločujočo vlogo v zakonodaji razvijal oziroma pomagal razvijati nove standarde, ki bodo široko sprejemljivi," je povedal Peterle.
Volilno zmago so slavili tudi v Slovenski Demokratski stranki, v vladni Liberalni demokraciji pa so oznanili, da so pač izgubili. Sicer sta obe stranki dobili po dva mandata. Miha Brejc in Jelko Kacin sta pritegnila dovolj, da sta se v Evropski parlament, ravno tako kot s Peterletovo pomočjo Ljudmila Novak, zrinili še Romana Jordan Cizelj in Mojca Drčar Murko. Slednja je izrazila, da je za Evropo danes velik dan. "Zlasti za generacije, ki so poznale delitve na tej stari celini, bodo znale ceniti to, da so skoraj vse države prišle skupaj, poslale svoje poslance in so se pripravljene v skupnih postopkih pogovarjati o skupnih projektih," je dejala Drčar Murkova.
Borut Pahor iz Združene liste pa v Bruselj ni želel oditi. A zdaj je, kar je in Pahor, ki je upe za predsednika Evropskega parlamenta opustil hitro, se dobro zaveda vpliva v 732 članski mašineriji.
Naši poslanci se pridružujejo trem poslanskim skupinam - evropski ljudski stranki, liberalcem in socialistom. Njihova vloga ostaja rahlo nejasna. V parlamentu bodo odločali tako, kot bo odločala njihova skupina. Pa tudi Evropski parlament, ki nima klasične zakonodajne vloge, samostojno ne more odločati prav o ničemer.
Brez izkušenj, zato pa z bogato izobrazbo
Nov predsednik EP je za dobo dveh let in pol izvoljen 57-letni španski socialistični veteran Borell, ki sicer v Evropskem parlamentu še nima izkušenj, ima pa zato toliko bogatejšo izobrazbo.
Borell, sicer pekov sin, rojen leta 1947 v kraju La Pobla de Segur, se je s politiko ukvarjal že v študentskih letih, kot omenjeno, pa se lahko pohvali z bogato zbirko akademskih nazivov. Tako je na politehnični univerzi v Madridu diplomiral kot aeronavtični inženir, na univerzi Compultense v španski prestolnici pa je doktoriral iz ekonomskih znanosti. Poleg tega je na kalifornijski univerzi Stanford opravil magisterij iz operativnih raziskav, na francoskem naftnem inštitutu v Parizu pa še iz ekonomije energetike. Trenutno je med drugim vodja katedre za ekonomske analize na ekonomski fakulteti univerze Compultense.
Leta 2000 je kot glavni opozicijski kandidat nastopil na španskih parlamentarnih volitvah, vendar je položaj zaradi neke korupcijske afere, v katero so bili vmešani njegovi sodelavci, odstopil svojemu strankarskemu kolegu, sicer pa nasprotniku v boju za prevlado v stranki, Joaquinu Almunii, sedanjemu evropskemu komisarju za finance.
Povprečen evroposlanec
Star je okoli 50 let, je moški, ter se že dalj časa ukvarja s politiko. Takšno podobo nam namreč daje statistično povprečje, seveda pa je veliko poslancev, ki od te slike odstopajo. Najstarejši poslanec prihaja iz Italije in ima skoraj 80 let. Njegov najmlajši kolega pa šteje 27 pomladi. V Evropskem parlamentu je 70 odstotkov moških, od česar najbolj odstopa Švedska delegacija. Tam imajo glavno besedo dame, saj je bilo na švedskem izvoljenih 11 poslank in 8 poslancev. Ekskluzivno moški klub pa so v parlament poslali Maltežani, ki so v evroparlament poslali 5 gospodov. Slovenski poslanci so se kar lepo vklopili v povprečje. Po starosti sodijo ravno v zlato sredino, pozitivno pa izstopamo po številu žensk, saj smo v Strassbourgh poslali 3 dame in 4 gospode.
