Borrell najprej v Prištino, Jourova za bolj demokratično Evropo

Danes sta bila na vrsti Španec Josep Borrell, kandidat za podpredsednika za močnejšo Evropo v svetu in obenem visoki zunanjepolitični predstavnik EU, ter Čehinja Vera Jourova, kandidatka za podpredsednico za vrednote in transparentnost.

Borrell je med zaslišanjem poudaril, da bo v svoji novi vlogi najprej obiskal Prištino. Zatrjuje, da bo dogovor Kosova in Srbije njegova prioriteta. Španija je sicer poleg Slovaške, Cipra, Grčije in Romunije ena petih članic EU, ki ne priznavajo samostojnega Kosova, zato imenovanje Borrella za visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije sproža pomisleke glede njegove obravnave vprašanja dialoga Kosova in Srbije.

Borrell kot zunanjepolitični predstavnik EU najprej v Prištino

Na vprašanje evropske poslanke iz Latvije Sandre Kalniete iz vrst desnosredinske EPP, sicer bivše zunanje ministrice, ali lahko zagotovi svojo verodostojnost pri reševanju tega vprašanja, je odgovoril, da je priznanje Kosova v pristojnosti članic, sam pa si bo v svoji vlogi po najboljših močeh prizadeval za dogovor, saj ga je nujno doseči, ker status quo ni vzdržen.

Če EU ni zmožna reševati izzivov v svoji neposredni soseščini, je težko verjeti, da je lahko geopolitična sila, je ob tem opozoril Borrell. "Geopolitika se začne doma," je še dejal. Zahodni Balkan je bil tudi prvi, ki ga je Španec med prednostnimi nalogami omenil v svojem uvodnem nagovoru. V isti povedi je sicer izpostavil še Ukrajino, izzive v južni soseščini, celostno strategijo za Afriko, odnose z Azijo in Latinsko Ameriko ter nov začetek v odnosih z ZDA.

Da mora biti Zahodni Balkan poleg vzhodnih meja unije prioriteta EU, je Borrell izpostavil tudi v nadaljevanju zaslišanja v odgovoru poslancu Arnaudu Danjeanu iz vrst EPP, ki je ocenil, da je njegovo delo "misija nemogoče", in vprašal, ali ni čas, da EU v zunanji politiki zastavi nekaj jasnih prioritet, ne da se loteva vsega po malem, na nobenem področju pa nima res odločilne vloge.

Borrell je izpostavil tri probleme, s katerimi se po njegovem prepričanju sooča evropska zunanja politika: vprašanje identitete - ali naj bo mehka in trda sila, pri čemer sam meni, da bi morala biti oboje, vprašanje neopredeljenega odnosa do velesil, kot sta Rusija in Kitajska, ter vprašanje metode, pri čemer je izpostavil izziv vsebinsko lahke in postopkovno težke politike ter težnje po renacionalizaciji zunanje politike.

"Če ne bomo delovali skupaj, bo postala Evropa nepomembna," je opozoril ter z besedami bivšega predsednika komisije Jacquesa Delorsa pozval k prehodu "od nedeljskih govorov k ponedeljkovim dejanjem".

Nekateri poslanci so izpostavili vprašanje njegove integritete, na primer večkrat so omenili afero, ki je v Španiji precej odmevala, v povezavi z uporabo privilegiranih informacij za osebno korist, prodajo delnic korporacije Abengoa pred razglasitvijo bankrota podjetja, za kar so ga nacionalne oblasti kaznovale s 30.000 evri globe. Borrell je te obtožbe vselej zanikal in tudi danes jih je zavrnil.

Jourova kot cilj izpostavila bolj demokratično in transparentno Evropo

Kandidatka za vrednote in transparentnost je kot prioriteto izpostavila izboljšanje delovanje demokracije v EU, vključno z imenovanji na ključne položaje v uniji, tudi sistem vodilnih kandidatov in transnacionalne liste na Evropskih volitvah. Izboljšave pri sistemu vodilnih kandidatov je označila za "pomemben korak naprej za Evropo", ni pa predstavila konkretnih predlogov, kako bo to naredila, navaja spletni portal Politico.

Institucije EU morajo biti zgled, biti morajo kredibilne in odgovarjati svojim državljanom, je še poudarila na zaslišanju pred odboroma, pristojnima za državljanske svoboščine in ustavne zadeve. Če bo potrjena za podpredsednico Evropske komisije, se bo zavzemala za skupen register transparentnosti in neodvisen etični organ, je zagotovila.

"Zagotovo moramo narediti več" na področjih medijske svobode in pluralizma. "Nadaljevati moramo s financiranjem projektov spremljanja medijskega pluralizma, spremljati medijsko svobodo in podpirati novinarje, katerih varnost je ogrožena," je dodala.

Medijska svoboda in vladavina prava sta povezani, je dejala. Spregovorila je tudi o predlogu odhajajoče Evropske komisije, da se v okviru mehanizma za zaščito vladavine prava poveže sredstva EU in spoštovanje demokratičnih standardov. Sankcije bodo uvedene zgolj v primerih, ko "bomo resnično videli pomanjkanje nadzora nad denarjem ali zlorabe denarja", je izpostavila.

Poudarila je, da se je na položaju komisarke za pravosodje, ki ga je zasedala doslej, borila proti dezinformacijami in si prizadevala za izboljšanje transparentnosti glede političnega oglaševanja na spletu.

Po njenih besedah na je treba še delati za več transparentnosti pri plačanem političnem oglaševanju in več jasnosti pri financiranju evropskih političnih strank. Zavzela se je tudi za celovit pristop k dezinformacijam, ki bo vključeval politične stranke, vlade, platforme, novinarje, raziskovalce in civilno družbo.