
V Heiligendammu se je zaključil vrh skupine osmih najrazvitejših držav sveta (G-8). Voditelji so zadnji dan s kolegi iz sedmih afriških držav govorili o pomoči črni celini. Za boj proti aidsu, malariji in tuberkulozi Afriki bodo države G-8 namenile skupaj okoli 60 milijard dolajev, polovico tega denarja pa bodo zagotovile ZDA.
Medtem pa je Evropska komisija danes sprejela globalni načrt za humanitarno pomoč podsaharski Afriki in v ta namen zbrala 25 milijonov evrov. Gre za nujno pomoč za zmanjšanje lakote in podhranjenosti, zlasti med otroki.
Obljubljena pomoč le dimna zavesa
Pevec skupine U2 Bono Vox, znan aktivist za pomoč Afriki, pa z doseženim ni zadovoljen. Po njegovem mnenju vodilne države sveta namerno zavajajo javnost. "Obupan sem," je komentiral. "Mislim, da so namerno izbrali tako zmeden jezik. Namerno zavajajo," je še dejal. Moti ga predvsem to, da niso določili časovnega roka za pomoč, niti niso posebej izpostavili, da bodo denar namenili Afriki. Zahtevali smo številke, a jih nismo dobili, je dejal. "Lahko sem le rock zvezda, a znam šteti," je še pribil.
Pevec, ki se je ob robu vrha G-8 srečeval z voditelji in jih prepričeval, naj pomagajo Afričanom, obtožuje Italijo in Kanado, da sta preprečili bolj velikodušno pomoč.
Sarkozy: G-8 še brez dogovora o Kosovu

Skupina G-8 ni dosegla dogovora o predlaganem šestmesečnem premoru za premislek o prihodnjem statusu Kosova, je sporočil francoski predsednik Nicolas Sarkozy. "Diplomati in politični direktorji so se ponoči več ur ukvarjali z vprašanjem Kosova, vendar zaenkrat ni potrebnega napredka," je dejal.
Predlog je ostalim udeležencem G-8, tudi Rusiji, ki grozi, da bi z vetom v Varnostnem svetu ZN preprečila neodvisnost Kosova. Če po šestih mesecih "Beograd in Priština ne bi ponudila boljše rešitve", bi obveljal predlog posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija, torej nadzorovana neodvisnost. Vendar je Sarkozy pred tem poudaril, da mora "ruski predsednik Vladimir Putin najprej spoznati, da je neodvisno Kosovo neizogibna perspektiva".
Gostiteljica srečanja, nemška kanclerka Angela Merkel, je ob tem poudarila, da nima smisla zavlačevati z odločitvijo o Kosovu.
Merklovi čestitajo za dogovor o podnebju

Voditelji, zbrani v Heiligendammu so se v četrtek dogovorili, da bodo izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 prepolovili. Analitiki to ocenjujejo kot enega največjih uspehov nemške kanclerke, velik del zaslug pa si lasti tudi britanski premier Tony Blair. Oba naj bi izkoristila svoj vpliv pri ameriškem predsedniku Georgeu Bushu in ga prepričala, naj pristane na podnebni kompromis.
Od osmih držav G-8 le ZDA niso ratificirale Kjotskega protokola, v Heiligendammu pa so se vse strinjale, da si bodo prizadevale za podaljšanje njegove veljavnosti tudi po letu 2012.
Striokovnjak za podnebne razmere okoljevarstvene organizacije WWF Hans Verolme je Merklovo pohvalil, da je v četrtek do dveh zjutraj ostala pokonci in s pogajalci sestavljala besedilo deklaracije podnebju. Dosegla je več, kot je pričakovala, pa je ocenil njen svetovalec in vodja nemškega inštituta za spremljanje podnebnih sprememb Hans-Joachim Schellnhuber. "Mislim, da je najboljša tik pred zaključkom igre, ko je iz oči v oči soočena z voditelji," je dejal.
Protesti ob vrhu G-8 se nadaljujejo

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je v Rostocku pripravila nove proteste. Potem ko so v četrtek uprizorili spektakularno akcijo z motornimi čolni, je danes v zrak poletel še velik bel balon z napisom "G-8 - ukrepajte takoj", ki pa je bil počez prepisan z besedo "neuspešno".
Balon je policija s pomočjo helikopterja prisilila k pristanku, saj je zračni prostor nad Heiligendammom, v katerega sta skušala z balonom vstopiti dva aktivista organizacije, v času vrha zaprt. Sicer pa je noč pred zadnjim dnevom vrha G-8 v petek minila dokaj mirno.
Pogajanja o pogodbi EU
Predsedujoča Evropski uniji, nemška kanclerka Angela Merkel po koncu vrha G-8 začenja z maratonskimi pogajanji za rešitev vprašanja ustavne pogodbe EU. Prihodnji teden bo tako Merklova v Berlinu oziroma v gradu Meseberg v bližini nemške prestolnice gostila sedem evropskih voditeljev.
Med najbolj težavnimi sogovorniki, ki jih bo gostila kanclerka, omenjajo nizozemskega premierja Jana Petra Balkenendeja, njegovega češkega kolega Mireka Topolaneka in predstavnike Poljske. Za slednjo sicer še ni znano, kdo bo prišel na pogovore - ali bo to predsednik države Lech Kaczynski ali premier Jaroslaw Kaczynski. Kanclerka se bo sestala še s kolegi iz Španije, Italije, Madžarske in Litve - Josejem Luisom Zapaterom, Romanom Prodijem, Ferencom Gyurcsanyem in Valdasom Adamkusom.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.