Bombni napadi mečejo senco na pogajanja o dvojezični topografiji

Na pogovorih s predstavniki avstrijske zvezne in deželne vlade so predstavniki slovenske manjšine sporočili, da pričakujejo ureditev odprtih vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino. Predstavili so tudi svoja stališča glede reševanja vprašanja postavitve dvojezičnih krajevnih tabel in sveženj zahtev za uspešno rešitev vprašanj dvojezične topografije. Oboje bo omogočilo obstoj in kulturni razvoj manjšine tudi v prihodnje.

Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler je soglasno z drugimi sogovorniki krog pogajanj opisal kot "zelo izčrpen, z dobro kemijo in veliko strasti". Dogovoriti pa se morajo o dvojezičnih krajevnih napisih in financiranju slovenskih glasbene šole, dvojezičnih otroških vrtcev in manjšinskih medijev. Področje krajevnih tabel naj bi uredili z ustavnim zakonom, a pogoditi se morajo še z župani občin in predsedniki političnih strank. "Želim si, da bomo imeli ob božiču letos sveženj ukrepov za rešitev že pripravljen," je napovedal deželni glavar.

Glavni pogajalec in državni sekretar v uradu avstrijskega kanclerja Josef Ostermayer je sporočil, da ni več govora o preštevanju slovenske manjšine. Sedaj se morajo posvetiti podrobnostim. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je povedal, da so pogovori "segali precej v globino", a treba bo doseči spremembo ozračja in ustvariti drugačno avstrijsko Koroško.

Manj soglasni so bili sogovorniki v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali naj bo meja 10 odstotkov manjšinskega prebivalstva, ki je osnova za odločbe ustavnega sodišča o krajevnih tablah, merilo tudi za novo ureditev. Državni sekretar Ostermayer je menil, da glede obstoječih odločb ni več manevrskega prostora. Za celovito rešitev pa pravi, da "upoštevamo tudi odločbe ustavnega sodišča, vendar pri pripravi ustavnega zakona lahko zajamemo tudi druga merila".

Inzko pa je poudaril, da se slovenska narodna skupnost načelno opira na pravosodje ustavnega sodišča. To pa je doslej izhajalo iz 10-odstotnega deleža manjšinskega prebivalstva za dvojezične krajevne table.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je ob začetku pogajanj pozdravil prizadevanja Avstrije po reševanju odprtih vprašanj slovenske manjšine. Minister Boštjan Žekš je prepričan, da bo v letošnjem letu zaradi splošno dobrega vzdušja mogoče narediti pomemben korak naprej v smeri reševanja manjšinske problematike. Dokončna rešitev bo po mnenju ministra podlaga za še uspešnejše sodelovanje obeh skupnosti na Koroškem ter obeh držav tudi v prihodnje.

Vodja poslanske skupine Svobodnjaki na avstrijskem Koroškem (FPK) v celovškem deželnem zboru Kurt Scheuch pa meni, da razprava o dostopnosti slovenskih arhivov "meče senco na morebitna pogajanja" o dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem. Pravi, da bi v slovenskih arhivih lahko bili dokumenti o bombnih napadih na avstrijskem Koroškem v 70. letih minulega stoletja.

V Sloveniji očitno poskušajo "prikriti zločinska dejanja in nekdanja teroristična omrežja", je prepričan Scheuch in dodaja, da se boji uničenja dokumentov, saj naj bi šlo "za pomembne zadeve v koroški zgodovini".

Obenem je avstrijsko notranjo ministrico Mario Fekter pozval, naj razkrije morebitne avstrijske tajne dokumente o bombnih napadih v 70. letih minulega stoletja. Ministrica naj bi mu sicer že dejala, da v Avstriji dokumentov v zvezi s tem ni, a je Scheuch dejal, da se FPK s tem ne bo zadovoljila. Napovedal je ustrezne pobude v celovškem deželnem zboru in avstrijskem parlamentu.

Omenjena tematika naj bi bremenila tudi sedanje pogovore o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Pri tem po Scheuchovi interpretaciji niti ne gre za "konkretna pogajanja, temveč usklajevanje stališč". Maja lani je vodja poslanske skupine FPK v celovškem deželnem zboru zahteval prekinitev vseh pogajanj o dvojezičnih krajevnih tabel, dokler ne bi razkrili ozadje bombnih napadov na avstrijskem Koroškem v 70. letih minulega stoletja.