Na donatorski konferenci za BiH in Srbijo zbrali 1,8 milijarde evrov

Donatorsko konferenco v pomoč BiH in Srbiji je gostila Evropska komisija, pobudnica pa je bila Slovenija, ki je bila skupaj s komisijo in Francijo tudi soorganizatorica dogodka. V imenu Slovenije sta se je udeležila obrambni minister Roman Jakič, ki opravlja tekoče posle, in premierka Alenka Bratušek.

Ob razglasitvi, da so zbrali 1,846 milijarde evrov, od tega 809 milijonov evrov za BiH, 995 milijonov evrov za Srbijo in 41,4 milijona evrov za regionalno pomoč, je Jakič dejal: "To je nad pričakovanji in v imenu Slovenije sem zelo vesel, da je bila Slovenija pobudnica in da smo uspeli zbrati tako veliko denarja."

"Škoda je ocenjena na približno štiri milijarde evrov in danes smo zbirali sredstva, ki so nujno potrebna, da se življenje vrne nazaj v ustaljene tirnice. Pri tem je zlasti pomembno, da se bodo otroci jeseni lahko vrnili v šolske klopi in se bodo tisti, ki so morali zapustiti domove, še pred zimo lahko vanje vrnili," pa je poudarila Bratuškova.

Organizatorji so pričakovali, da bodo zbrali okoli 1,5 milijarde evrov, približno tretjina od tega naj bi bila dejanskih donacij, dve tretjini pa ugodnih posojil. Slovenija je doslej prispevala 3,6 milijona evrov, danes pa še dodaten milijon evrov. Pri razdelitvi sredstev je osredotočena na čezmejne projekte na štirih področjih: upravljanje voda, obnovo hiš in javnih stavb, zagotavljanje učinkovitega hidrološkega napovedovanja in na razminiranje z Ustanovo za krepitev človekove varnosti ITF.

'Obnavljajmo skupaj'

Namen prve mednarodne konference, pripravljene za dve državi hkrati, ki je potekala pod geslom Obnavljajmo skupaj, je bil zbrati sredstva za takojšnjo obnovo obeh držav ter okrepiti preventivo, sodelovanje pri soočanju s poplavami in drugimi naravnimi katastrofami v regiji.

Pri pomoči BiH se je treba osredotočiti na zagotovitev sredstev za obnovo hiš, šol, rudnikov, tovarn in infrastrukture, saj se sicer otroci jeseni ne bodo mogli vrniti v šole, ljudje pa pred zimo na svoje domove, so pojasnili organizatorji konference.

Pri pomoči Srbiji pa je poudarek na obnovi energetske infrastrukture, saj so poplave močno prizadele največji rudnik premoga Kolubara, ki Srbiji zagotavlja polovico električne energije, a sedaj ta rudnik deluje le s četrtino svojih zmogljivosti.

Poleg takojšnje pomoči je treba nujno zagotoviti sredstva za preprečevanje podobnih tragedij – ustrezno upravljanje voda, civilno zaščito in hidrološko napovedovanje – ter pomoč pri čiščenju min, ki so jih poplavne vode odnesle z označenih minskih polj.

'Niste sami'

Na konferenci so najprej predvajali filme o katastrofalnih poplavah v BiH in Srbiji. Nato so udeležence nagovorili komisar za širitev Štefan Füle, komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva, slovenska premierka ter francoski zunanji minister Laurent Fabius. Sledila sta osrednja govora predsedujočega predsedstvu BiH Bakirja Izetbegovića in srbskega predsednika Tomislava Nikolića. Nato je sledila še predstavitev potreb in zbiranje donatorskih prispevkov.

Bratuškova je v nagovoru opozorila na nevarnost socialne katastrofe in poudarila pomen takojšnjega ukrepanja, obenem pa izpostavila, da je takojšnja pomoč le del potrebnega odziva, saj je v prihodnje nujno zagotoviti tudi učinkovito preventivo, ki je doslej ni bilo. Prav tako je poudarila, da je treba poskrbeti za transparentno razdelitev zbranih sredstev in zagotoviti, da jih bodo dobili tisti, ki jih dejansko potrebujejo.

Fabius je povedal, da je Francija danes prispevala dva milijona evrov, ter izpostavil, da izziv ni le obnova držav, temveč obnova na bolje.

Izetbegović je poudaril, da je po majskih katastrofalnih poplavah sodelovanje na Zahodnem Balkanu doseglo raven, kot je še ni bilo, ter opozoril na dejstvo, da je v BiH veliko ljudi že pred poplavami živelo pod pragom revščine. Izpostavil je tudi, da bi bilo za BiH zelo dobrodošlo, če bi čim prej dobila status kandidatke za članstvo v uniji in začela pristopna pogajanja. Ljudje v BiH so vitalni in odporni, veliko smo že preživeli in tudi to bomo, je še dejal.

Nikolić je v čustvenem govoru v srbščini orisal katastrofalne posledice poplav ter posegel po nekaj pregovorih, na primer da se v sreči srečujemo, a da le bolečina res združuje, ter da se je bolje obdati z dobrimi sosedi kot z dobrimi ograjami. Obljubil je tudi, da se bo Srbija oddolžila za prijateljstvo, ter poudaril, da se sedaj čas za solidarnost, ne za prošnje.

Füle je med drugim izpostavil, da so bili "slovenski prijatelji navdih za ta dogodek" ter da je bila Slovenija prva na terenu.

Georgieva pa je ocenila, da je bil odziv na "biblične" poplave največja akcija po vzpostavitvi mehanizma za civilno zaščito, ter izpostavila, da so reševalci iz vse Evrope delali čudeže v težkih okoliščinah. "Niste sami," je zatrdila BiH in Srbiji.

Majske poplave v BiH in Srbiji so prizadele več kot milijon ljudi. Tisoči so morali zapustiti domove, uničene so hiše, šole, bolnišnice in poslovne stavbe. Največja gospodarska škoda je na nepremičninah ter v kmetijstvu, transportu in energetiki. Škoda v BiH je ocenjena na dobri dve milijardi evrov, v Srbiji pa na okoli milijardo in pol. BiH potrebuje približno milijardo sredstev za takojšnjo obnovo, Srbija pa okoli 1,3 milijarde evrov.