V Avstriji so strokovnjaki prvič potrdili navzočnost subtropske vrste klopa Hyalomma marginatum. Od običajnega občutno večji klop, ki ga sicer najdemo v Sredozemlju, Aziji in Severni Afriki, lahko med drugim prenaša virus nevarne krimsko-kongoške hemoragične mrzlice. V severnejših krajih se je očitno znašel zaradi vse bolj vročih poletij.
Klopu Hyalomma marginatum, katerega ličinke in nimfe (razvojna faza ob prvi levitvi) potujejo s pticami selivkami, je do zdaj naselitev v severnejših krajih preprečevalo podnebje, a ob zelo vročih poletjih so zdaj krvosesi tudi tam našli idealne razmere. Gre za klope, ki se običajno prisesajo na večje živali – konje, govedo, koze ali ovce, a je lahko njihov gostitelj tudi človek.

Poleti so v Nemčiji odkrili odraslega klopa te vrste, zdaj pa so ga prvič potrdili tudi v Avstriji, za kar se gre zahvaliti pozornemu konjerejcu v spodnjeavstrijskem Melku.
Ti veliki klopi so tako kot običajni pogosto okuženi s povzročitelji bolezni. Poleg parazita babezija lahko prenašajo nevarne bakterije, kot je Rickettsia aeschlimannii, ali viruse, kot so togotovirus, virus Zahodnega Nila ali smrtno nevarni virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, so poudarili avstrijski strokovnjaki.
Pri spolno zrelem zajedavcu, ki so ga odkrili v Avstriji, strokovnjaki z avstrijske agencije za zdravje (Ages) in medicinske univerze na Dunaju niso dokazali prisotnosti virusa krimsko-kongoške mrzlice, so pa odkrili za ljudi prav tako nevarno rikecijo Rickettsia aeschlimannii, ki je povzročitelj pegavice. Ta pri ljudeh povzroča spremembe na koži in vročino.
Kot je pojasnil Georg Duscher z dunajskega inštituta za parazitologijo, se je lahko zaradi nadpovprečno suhih in toplih razmer poleti in prav tako zelo tople jeseni nimfa v sicer zanjo neprimernem okolju razvila v odraslega klopa. "V za zdaj ne dovolj velikem številu, da bi se tu dokončno uveljavil," je dodal.
Mogoče pa je, da bodo odrasli, krepkejši klopi zdaj prestali tudi zimo, kar pa bo jasno šele spomladi. Pri tem so avstrijski strokovnjaki posvarili, da bi se lahko ti paraziti pri višjih temperaturah začeli razvijati tudi v zanje do zdaj neobičajnih zemljepisnih širinah.
V Sloveniji (za zdaj) le ob obali
Klop Hyalomma marginatum je tudi v Sloveniji – na območju do Črnega kala, o njegovi pojavnosti v notranjosti, kjer sicer zaradi podnebja naj ne bi bil, za zdaj ni podatkov, je povedal Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Morebitne nove informacije o tem bi lahko po njegovih besedah prinesli dve srednješolski raziskovalni nalogi.
V Sloveniji sicer glede na podatke, dostopne na spletu, živi skupaj 16 vrst klopov, in Slovenci smo glede bolezni, ki jih prenašajo, ena najbolj ogroženih populacij na svetu. Ogrožata predvsem klopni meningoencefalitis, pred katerimi se je mogoče zaščiti s cepljenjem, in lymska borelioza.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.