'Pritisk je na obe državi'

Hrvaška in Slovenija morata sprejeti ponudbo za posredovanje, in če bosta to storili, napredek bo, je vodja češke diplomacije v odstopu Karel Schwarzenberg danes v Luksemburgu komentiral možnosti za napredek pri reševanju zastoja Hrvaške. "Pritisk je na obe strani. Ne bo samo na eno stran, pritisk bo na obe," je poudaril Schwarzenberg v imenu češkega predsedstva ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Luksemburgu v odgovoru na vprašanje, ali predsedstvo želi še dodatno pritisniti na Slovenijo.

Češko predsedstvo je ob prvi, neformalni razpravi o zastoju Hrvaške konec marca na Češkem napovedalo, da bo pritisnilo na Slovenijo z uvrstitvijo tega vprašanja na dnevni red formalnega zasedanja ministrov, če bo moralo še drugič preložiti pogajalsko konferenco s Hrvaško.

To je minuli četrtek tudi storilo, ker dogovora, ki bi Hrvaški omogočil nadaljevanje pogajanj z EU, še ni. Tokrat je pristopno konferenco, na kateri naj bi kandidatka odprla ali zaprla nova poglavja v pogajanjih z EU, preložilo za nedoločen čas in hkrati izrazilo optimizem, da bo dogovor dosežen kmalu. Švedski zunanji minister Carl Bildt, čigar država bo julija od Češke za pol leta prevzela krmilo EU, pa je ob prihodu na zasedanje ocenil, da vprašanje zastoja Hrvaške na poti v EU "danes ne bo velika tema. Od te teme danes ne pričakujem nič senzacionalnega," je dejal.

Spor Hrvaške in Slovenije je komentiral tudi slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak. "Upam, da nam bo uspelo najti način za premik naprej in deblokirati Hrvaško," je odgovoril na vprašanje, kaj pričakuje od današnje razprave. Na vprašanje, ali je optimističen, da se bo to zgodilo kmalu, pa je dejal: "Bolj kot pred tednom dni."

Vodja finske diplomacije Alexander Stubb pa meni, da EU ne bi smela pritiskati na Slovenijo in Hrvaško. "Mislim, da ne bi smeli pritiskati na Slovenijo in Hrvaško. Komisar Rehn opravlja odlično delo s premikom od mediacije k arbitraži in iskanjem ustrezne rešitve za obe strani," je dejal in izrazil upanje, da bosta državi ponudbo sprejeli. "Poslušali bomo Rehna in slovenskega ministra in jim nato pustili, naj se dogovorijo o tem. To v resnici ni naša stvar," je dodal.

Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger je ocenil, da je bil storjen korak naprej, in izrazil prepričanje, da bo Rehnova pobuda prinesla uspeh. Dodal je, da je v velikem interesu Avstrije, da se pogajanja Hrvaške z EU čim prej nadaljujejo. Španski državni sekretar za evropske zadeve Lopez Garrido pa je opozoril, da EU na eni strani mora pokazati solidarnost z državo, ki je članica Unije, a na drugi strani mora od te države, Slovenije, pričakovati, da v odnosu do druge države, ki bo v bližnji prihodnosti članica EU, ravna odgovorno. "Vsi pristopni procesi so utrpeli takšne zastoje, a na koncu bomo vsi člani EU," je še dodal.

Komisar Olli Rehn pričakuje, da bodo zunanji ministri EU podprli njegov najnovejši predlog za način reševanja vprašanja meje, ki bi Hrvaški omogočil nadaljevanje pogajanj z EU. Od Slovenije in Hrvaške pa pričakuje, da bosta nanj v kratkem pozitivno odgovorili.

Na vprašanje, ali razume današnjo razpravo kot pritisk na Slovenijo, je komisar odgovoril: "Komisija ne deluje s pritiski na države članice." Za današnjo izmenjavo mnenj se je po njegovih besedah odločilo češko predsedstvo EU, sam pa pričakuje le podporo svojemu predlogu, ki ga je minuli teden že podprl predsedujoči trio EU v sestavi Francije, Češke in Švedske.

Na srečanju je tudi vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar, ki je poudaril, da je presoja o tem, kdaj bo čas za dogovor o odpravi zastoja Hrvaške na poti v EU, odvisna samo od Slovenije.