Zatrdili so le, da se bodo k temu vprašanju vrnili "čim prej, najpozneje septembra".
Kljub temu je romunski notranji minister Traian Igas izrazil upanje, da bo njegova država članica schengna postala še pred koncem leta, in sicer jeseni.
Madžarski notranji minister Sandor Pinter, čigar država v prvi polovici leta predseduje EU, pa se je zavzel za "postopni pristop" – da bi bile jeseni odpravljene meje na letališčih, preostale meje pa pozneje.
Najmlajši članici EU sta na vstop v schengen upali že marca letos, vendar se je zapletlo lani decembra, ko sta Francija in Nemčija sporočili, da temu nasprotujeta, dokler ne bosta državi dosegli dovolj dobrih rezultatov na področju pravosodja, predvsem v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Veliko bo sedaj odvisno od poročila Evropske komisije o napredku držav na tem področju, ki bo predvidoma objavljeno julija. Gre za poročila v okviru mehanizma preverjanja napredka na tem področju, ki je bil prvič vzpostavljen prav za ti državi ob njunem vstopu v EU leta 2007.
Težave Romunije in Bolgarije so še večje zaradi siceršnjih problemov v schengenskem prostoru zaradi migracijskih pritiskov, ki so posledica nemirov na jugu Sredozemlja zaradi zgodovinskih sprememb v regiji.
Francija in Italija, ki imata velike težave z nezakonitimi priseljenci, sta zahtevali spremembe schengenskega pravnega reda, s katerimi bi bilo lažje ponovno uvesti začasen nadzor na mejah v tem prostoru.
Evropska komisija to podpira, če bi bila odločitev za ponovno uvedbo nadzora na mejah v schengnu začasna, evropska in mogoča le pod jasno določenimi pogoji. A nekatere države članice imajo pomisleke. Zadržanost do tega naj bi danes izrazili Nemčija in Španija.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.