Pred letom dni se je zgodila ena najhujših naravnih nesreč v moderni zgodovini. 26. decembra 2004 so v Indijskem oceanu po silovitem potresu nastali cunamiji, ki so zalili obsežna območja južne in jugovzhodne Azije. V več prizadetih državah v spomin nanje že od konca preteklega tedna potekajo spominske slovesnosti, pri čemer pa je glavnina komemoracij potekala danes.
Cunamiji so zajeli skupno 12 držav, in sicer Indonezijo, Šrilanko, Indijo, Tajsko, Maldive, Malezijo, Mjanmar, Bangladeš, Sejšele, Tanzanijo, Kenijo in Somalijo. Žarišče potresa z močjo 9,3 stopnje po Richterjevi lestvici je bilo pod morskim dnom pred severozahodno obalo indonezijskega otoka Sumatra, več deset metrov visoki popotresni valovi, ki so se premikali po oceanu s hitrostjo več kot 500 kilometrov na uro, pa so se v roku nekaj ur razširili vse do afriške obale.
Okoli 44.000 še vedno pogrešanih
Po podatkih vlad držav, ki so jih prizedeli cunamiji, je v naravni katastrofi umrlo najmanj 229.361 ljudi. Od tega je 185.434 potrjenih smrti, okoli 43.927 ljudi pa še vedno pogrešajo. Največ žrtev je bilo v Indoneziji, kjer so našteli 131.934 mrtvih in 37.066 pogrešanih. Na Šrilanki je umrlo 35.322 ljudi. V Indiji je umrlo 12.405 ljudi, 3874 je pogrešanih. Na Tajskem pa zadnje statistike kažejo 5395 mrtvih in 2817 pogrešanih. Gre za okvirne številke posameznih vladnih organizacij.
Številne spominske slovesnosti
Spominske slovesnosti so danes med drugim priredili v indonezijskem Acehu, v Šrianki in na Tajskem. V Banda Acehu se je okoli 3500 sorodnikov žrtev na skupni molitvi zbralo že v nedeljo, današnje glavne spominske slovesnosti ob treh največjih grobnicah na Acehu pa se je udeležil tudi indonezijski predsednik Susilo Bambang Yudhoyono. Kot je dejal, se danes spominjamo katastrofe tsunamijev, tragedije, razdejanja in preizkušnje za indonezijski narod. Predsednik je poleg tega ob 8.16 po lokalnem času sprožil sireno. Takrat so namreč prvi valovi prizadeli Aceh. V mošeji, edini stavbi, ki je ostala v mestu Ulee Lheue, pa je Yudhoyono vodil minuto molka.
Tajske oblasti so na svojo komemoracijo za umrlimi v cunamiju povabile tudi sorodnike preminulih iz Švedske, Avstralije, Nemčije in Francije. Med umrlimi na Tajskem je bilo namreč 2248 tujih državljanov, od tega največ Švedov (543) in Nemcev (537). Podpredsednik tajske vlade in minister za trgovino Somkid Jatusripitak je na spominski slovesnosti uvodoma poudaril, da so tusnamiji prizadeli številne ljudi. V imenu prebivalcev in vlade pa je izrazil tudi sožalje vsem prizadetim.
V Šrilanki so v spomin na žrtve cunamijev pripravili molitve, svojci so polagali cvetje, žrtev pa so se spomnili tudi z minuto molka. Šrilanškemu predsedniku Mahindi Rajapakseu pa so se na slovesnosti v vasi Peralija, kjer je umrlo skoraj 2000 ljudi, pridriužili tudi tuji diplomati. Predsednik je izpostavil velikodušnost tujih in domačih donatorjev, vendar pa po njegovih besedah država te dobre volje ni uspela unovčiti za izgradnjo in obnovo miru.
Žrtev so se spomnili tudi na jugu Indije ter na otokih Andaman in Nikobar, kjer so podobno pripravili molitve, bedenja ob svečah in druge spominske slovesnosti, del dneva so bile zaprte tudi trgovine in nekatere ustanove. Med drugim se je na plažah zbralo več kot tisoč šolarjev, ki so se zbrali v bližini kraja, kjer so pred enim letom valovi za seboj potegnili več kot 300 otrok.
Švedska žaluje
Ob prvi obletnici cunamijev so se žrtev spominjali tudi na Švedskem, kjer so se oblasti zaradi počasnega odziva morale soočiti s številnimi kritikami. Spominske slovesnosti so potekale v Stockholmu, kjer se jih je udeležila tudi švedska kraljeva družina in premier Goeran Persson, Goeteborgu in Malmoeju.
Na Švedskem so se v okviru slovesnosti vsake od 543 žrtev oziroma pogrešanih spomnili z minuto molka. Švedska zunanja ministrica Leila Freivalds je v soboto odpovedala udeležbo na slovesnosti v švedski prestolnici, ker bi po njenih besedah udeležba "sprožila odzive svojcev žrtev in preživelih".
Na podoben način kot na Švedskem so se žrtev cunamijev popoldne spomnili še na Češkem in Norveškem, pa tudi na Nizozemskem.
Organizacija islamske konference (OIC) je sicer danes pozvala svoje članice in mednarodno skupnost k nujni izpolnitvi zavez do žrtev cunamijev. Generalni sekretar organizacije OIC Ekmeldin Ihsanglu se je zavzel, naj storijo več na prizadetih območjih, zlasti v najhuje prizadeti indonezijski pokrajini Aceh, in prispevajo k njihovi obnovi. Po njegovih besedah leto po katastrofi večina prizadetih prebivalcev še vedno živi v začasnih prebivališčih, kjer jim primanjkuje osnovnih potrebščin za dostojno življenje.
Šrilanški predsednik Rajapakse je med današnjo slovesnostjo spomnil na velikodušnost tujih in domačih donatorjev, vendar pa po njegovih besedah država te dobre volje ni uspela unovčiti za izgradnjo in obnovo miru.
Svetovni voditelji opozarjajo
Generalni sekretar Kofi Anan je ob obletnici dejal, da so bili cunamiji brutalni in hitri ter tako obsežni, da si še vedno prizadevamo razumeti njihov obseg. Obenem je opozoril, da najtežji trenutki po cunamijih utegnejo šele priti. Po Annanovih besedah pa so cunamiji tudi sprožili odziv, kakršnega še ni bilo. Milijoni ljudi so bili pripravljeni pomagati. Skupaj je stopila celotna mednarodna skupnost.
Britanska kraljica Elizabeta II. pa je v tradicionalnem božičnem sporočilu Britancem dejala, da nas je minulo leto spomnilo, da naš svet ni vedno kraj, kjer je mogoče brez težav in varno živeti, vendar pa je edini, ki ga imamo. Britanski zunanji minister Jack Straw pa se je opravičil svojcem žrtev katastrofe, za katere britanske oblasti niso zadostno poskrbele.
