Zdravila, hrana in druga humanitarna pomoč je preživelim v potresu, ki je Haiti stresel pred enim tednom, omogočila vsaj malo upanja za prihodnost. Zdravnike sedaj skrbi, da bi se lahko razširile različne bolezni, saj je na desettisoče ljudi ranjenih in brez ustreznih domovanj. Predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Giuseppe Annunziata je dejal, da je potres, ki je močno prizadel haitijsko prestolnico in celotno državo, povzročil "pravo humanitarno nočno moro", saj so se bolnišnce in zdravstveni sistem zrušili.
Mnogo žrtev bi lahko umrlo zaradi preprostih ran, ki bi jih v normalnih okoliščinah lahko oskrbeli, pomanjkanje hrane in vode pa lahko povzročita izbruh različnih bolezni. Osebe, ki so jih pred potresom zdravili za virusom HIV in drugimi kroničnimi bolenznimi, nimajo več dostopa do teh storitev.
Ameriška vojska je danes s pomočjo letal in helikopterjev v okolici glavnega mesta Port au Prince ljudem odvrgla okoli 14 tisoč kosil in 15 tisoč litrov vode. Okoli 50 sirot, ki so preživele potres, je z vojaškim letalom prispelo v ameriško zvezno državo Pennsylvania, kjer so jih pričakali posvojitelji. Na Floridi, kje so z ladjami prepeljali več preživelih, naj bi tudi danes pomagali še mnogim preživelim. Izpod ruševin pa so danes potegnili še 90 preživelih, za mnoge pa še vedno obstaja upanje za rešitev, menijo ZN. Do sedaj so pokopali že okoli 70. 000 ljudi.
Otroci resno ogroženi
Ljudje, ki so zboleli za rakom, in tisti, ki potrebujejo dializni aparat, so resno ogroženi. Ogrožene pa so tudi nosečnice, ki bi lahko kmalu rodile. "Če imate neoskrbljene rane, se pojavi nevarnost infekcije, ta pa je ena izmed glavnih sekundarnih vzrokov za smrt," je dejal predstavnik WHO Paul Garwood. Pojavlja se tudi velika nevarnost diareje, respiratornih bolezni, kolere, meningitisa in nove gripe. Velik problem je tudi pomanjkanje čiste vode, ki lahko povzroči akutne bolezni.
V letu 2007 je več kot 55 odstotkov ljudi zaslužilo manj kot en ameriški dolar na dan. Tudi pred potresom je komaj 50 odstotkov prebivalcev Haitija imelo dostop do čiste vode, še več pa jih ni imelo urejenih sanitarnih prostorov.
Test za mednarodno skupnost
Britanski premier Gordon Brown je danes poudaril, da je Haiti velik test za mednarodno skupnost. “Je test za naše sočutje, test, da težave razrešimo. Vsekakor je tudi test naših zmožnosti za skupno delovanje,” je še dejal. Humanitarni delavci so razširili reševanje zunaj prestolnice, proti mestom Leogane, Gressier, Petit-Goave in obalnemu mestu Jacmel.
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je posebni odposlanec ZN, je dejal, da je sodelovanje med ameriškimi silami in silami ZN dobro in omogoča zmanjševanje posledic potresa. Poudaril je, da ZN skrbijo za varnost, ameriške sile pa omogočajo distribucijo hrane in logistiko.
Dodatne sile na Haiti
Varnostni svet ZN je danes soglasno odobril napotitev dodatnih 3500 mirovnikov na Haiti. Dodatni vojaki in policisti se bodo pridružili 11.000-članski misiji ZN Minustah, ki na Haitiju že delujejo.
Povečanje misije je generalni sekretar ZN Ban KI Mun zahteval predvsem z namenom zagotavljanja stabilnih varnostnih razmer v državi, poleg tega pa humanitarnim delavcem na Haitiju po siloviti naravni katastrofi primanjkuje tudi osebja za razdeljevanje najnujnejših življenjskih potrebščin in zdravil.
Predstavniki ZN so danes sicer sporočili, da so pri razdeljevanju humanitarne pomoči na Haitiju v primerjavi s preteklimi dnevi dosegli napredek, kljub vsemu pa so opozorili, da so razmere na terenu izredno težke in da bo za normalizacijo razmer potrebnega precej časa. Hrana in medicinska pomoč se medtem počasi steka v državo, Svetovni program za hrano ZN pa opozarja, da zbrane količine pomoči ne zadostujejo potrebam več milijonov prizadetih v potresu.
ZN pri razdeljevanju pomoči med drugim postopoma vzpostavljajo tudi sodelovanje s pripadniki ameriške vojske. Ti naj bi tako v prihodnje predvsem nadzorovali varnostne razmere v nekaterih predelih haitijske prestolnice Port au Prince, skrbeli pa naj bi tudi za logistiko na edinem haitijskem mednarodnem letališču.
Letala s humanitarno pomočjo bodo tako na podlagi dogovora med ZN in ZDA imela na Haitiju prednost pred drugimi, prav tako pa dogovor predvideva tudi večje sodelovanje pri koordinaciji razdeljevanja pomoči. Do incidentov naj tako ne bi več prihajalo. V preteklih dneh so namreč s Haitija poročali o številnih izbruhih nasilja in o ropanju, predvsem zaradi pomanjkanja hrane in pitne vode.
Znova naj bi bila v prizadeti karibski državi za potrebe reševalcev zasilno vzpostavljena tudi komunikacijska omrežja, kar naj bi po zagotovilih ZN dodatno pripomoglo k hitrejšemu razdeljevanju pomoči. Prav tako ZN še zmeraj načrtujejo razdeljevanje hrane, pitne vode in zdravil iz zraka. Tovrstno pomoč naj bi iz helikopterjev in letal v prihodnje metali predvsem na območjih zunaj prestolnice, s čimer se želijo izogniti morebitnim poškodbam ali nasilju, ki bi med množicami lahko izbruhnilo v boju za pridobitev pomoči.
Odpis dolgov
Medtem se za pomoč Haitiju prizadevajo tudi drugje po svetu. Države članice Pariškega kluba so Haitiju že julija odpisale dolg v skupni vrednosti 214 milijonov dolarjev, danes pa je skupina pozvala tudi druge države po svetu, naj odpišejo morebitne dolgove te obubožane karibske države. Haiti po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) poleg Pariškemu klubu dolguje še 167 milijonov dolarjev Venezueli, 91 milijonov evrov pa Tajvanu. Tajvanski predsednik Ma Ying-Jeou je danes že napovedal, da bo tajvansko vodstvo razmislilo o potezi, predlagani s strani Pariškega kluba.
Za dodatno pomoč se je danes odločila tudi Španija, ki trenutno sicer predseduje tudi EU. S španskega obrambnega ministrstva so danes tako sporočili, da bodo na Haiti poslali ladjo s humanitarno pomočjo in 450 vojaki, ki naj bi v haitijski prestolnici skrbeli predvsem za vzdrževanje stabilnih varnostnih razmer. Poleg tega naj bi bilo v ekipi španskega obrambnega ministrstva tudi 50 zdravnikov in kirurgov, ki bodo na prizadetem območju vzpostavili bolnišnico z 80 posteljami. Ladja Castilla, ki je sicer namenjena logistični podpori, bo iz Španije predvidoma odplula v soboto.
Kraje in spopadi
Natančno število žrtev, ki jih je zahteval potres, še ni znano, po podatkih haitijskih oblasti pa je število mrtvih med 100.000 in 200.000. Eden izmed znakov, da se življenje počasi vrača v to državo, so tudi stojnice s hrano in zelenjavo. Je pa v haitijski prestolnici še vedno velik problem varnost, saj so nekatere tolpe plenile po državi, prišlo pa je tudi do spopadov.
Teden po potresu, ki je imel moč 7. stopnje po Richterjevi lestvici, so v množične grobove pokopali 70.000 ljudi. Haiti je sicer streslo že kakšnih 30 popotresnih sunkov, ki so med prebivalstvom, soočenim s porušenimi domovi, sprožili dodatno paniko.
Slovenske humanitarne akcije so z vašo pomočjo doslej zbrale več kot 44.000 evrov za prizadete na Haitiju. Še vedno prosijo za pomoč, ki jo žrtve potresa nujno potrebujejo.
Informacije o tem, kako lahko namenite svojo pomoč žrtvam potresa.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.