Tujina

Boj za sekularno državo

Ankara, 30. 04. 2007 14.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Turški premier skuša umiriti spor med vlado in zagovorniki posvetne države, zaradi katerega že trpi gospodarstvo.

Turčija je sekularna in bo ostala sekularna," je vzklikalo na tisoče z zastavami vihrajočih protestnikov, ki so včeraj protestirali na ulicah Carigrada
Turčija je sekularna in bo ostala sekularna," je vzklikalo na tisoče z zastavami vihrajočih protestnikov, ki so včeraj protestirali na ulicah Carigrada FOTO: Reuters

"Enotnost, skupnost, solidarnost, to so stvari, ki jih najbolj potrebujemo. Premagamo lahko številne težave, če le obravnavamo drug drugega z ljubeznijo,“ je pred tem turški premier Tayyip Erdogan dejal v nagovoru ljudstvu. Gre za še en poskus, da bi omilil vse hujša nasprotja med zagovorniki sekularne države in svojo vlado, ki jo obtožujejo, da gradi oblast na načelih islamizma.

Vodja turške opozicije in zagovornik sekularne države Deniz Baykal je pozval vse stranke naj sestavijo proti-vladno koalicijo in obsodil vladajočo turško stranko islamizacije države. "Sile, ki hočejo zaščititi republiko, se morajo združiti“, je dejal Baykal.

Njegov govor so posneli že v soboto, dan potem, ko je vojska zagrozila, da bo branila posvetno državo in dan preden se je v podporo sedanji ureditvi na ulicah Carigrada zbralo več kot milijon ljudi. Erdogana obtožujejo, da želi ukiniti strogo ločevanje vere in politike, ki jo je vpeljal utemeljitelj moderne Turčije Atatürk.

Državna kriza pa je že pustila prve posledice na gospodarstvu. Ekonomisti sprti strani opozarjajo, da padajo cene delnic, da se tuji vlagatelji začenjajo umikati in da je vrednost turške lire padla že za skoraj 5 odstotkov. Če se razmere kmalu ne bodo umirile, pravijo, imajo lahko za turško gospodarstvo dolgoročne posledice.

Napetosti so se začele pred izbiro novega turškega predsednika, o katerem odloča parlament. Erdogan, ki se je zaradi pritiskov javnosti kandidaturi odpovedal, je na to mesto predlagal člana svoje stranke in zunanjega ministra Abdullaha Güla. Ker se opozicija z izbiro ni strinjala, je glasovanje bojkotirala. Volilo je manj kot dve tretjini poslancev, zato je opozicija, prepričana, da so volitve neveljavne, sprožila ustavni spor.

Vprašanje spornih predsedniških volitev tako sedaj obravnava turško ustavno sodišče. Sodbo glede upravičenosti zahteve opozicije po prekinitvi predsedniških volitev bo izreklo v sredo, ko bo turški parlament še drugič glasoval o Gülovi kandidaturi. Ta je znova zatrdil, da se ne namerava umakniti, kljub temu, da je vojska, ki ga tako kot protestniki ne želi za predsednika, vlado opozorila, da je v pripravljenosti, če ne bo preprečila vmešavanje vere v državne zadeve.

Vera naj se ne vmešava v državo, zahtevajo protestniki
Vera naj se ne vmešava v državo, zahtevajo protestniki FOTO: Reuters

EU proti vpletanju turške vojske v volitve

Uveljavljanje demokracije naj ostane v rokah demokratičnih institucij v Turčiji, ki delujejo na podlagi načel pravne države, opredeljenih v ustavi, so se v Bruslju odzvali na izjave turške vojske, da je pripravljena ukrepati za zaščito sekularnega značaja predsedniškega položaja. "Pomembno je, da ustavno sodišče deluje popolnoma neodvisno," je tiskovni predstavnik komisije Johannes Laitenberger povzel stališče Evropske komisije in nemškega predsedstva EU.

Še vedno zelo tesno spremljamo razvoj dogodkov v Turčiji," je danes povedal Laitenberger in dodal, da je "demokratični sekularizem pomembna vrednota EU". Ustavno sodišče naj bi o legitimnosti prvega kroga volitev presodilo pred drugim krogom, napovedanim za sredo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

leo vidic
01. 05. 2007 21.37
Pri nas pa je tiho in vojska in vsi ostali.......pa je država najbrž manj sekularna kot Turčija